Zlata doba Karnija

Prestižne arheološke najdbe z Lajha, ki jih je Zavod za kulturno dediščino, OE Kranj izkopal med leti 2004 in 2005, bodo od 21. decembra dalje na ogled v Gorenjskem muzeju.

Jeseni leta 2003 je Elektro Gorenjska začel v starem mestnem jedru z zamenjavo dotrajane kabelske napeljave. Staro mestno jedro je strogo varovano arheološko najdišče, zato so dela potekala pod budnim očesom Zavoda za varstvo kulturne dediščine, Območna enota Kranj. Ob vkopu na Lajhu so naleteli na kulturno plast, zato so mehanska dela ustavili in začeli z arheološkimi izkopavanji, ki jih je vodil arheolog, konservator Milan Sagadin. Elektro Gorenjska je izkop finančno podprl.

Leta 2004 so torej na kranjskem grobišču na Lajhu odkrili 13 grobov, med njimi dva izredno bogata. Najbolj prestižna najdba je bil grob žene z zlatim prstanom, srebrno pozlačeno zapestnico, dvema okroglima zlatima sponkama s poldragimi kamni, dvema srebrnima in pozlačenima ločnima sponkama, ogrlico iz jantarnih jagod, železnim nožem itd. - kar je bila značilna noša predvsem alamanskih žensk 6. stol. po Kr. Alamani so tedaj služili v Karniju kot najemniška bizantinska vojska.

Leta 2005 so bili odkriti še trije grobovi. Med njimi izstopa bogat ženski grob z ogrlico in pozlačenima srebrnima sponkama v obliki črke S s poldragimi kamni. S takšnimi sponkami so spenjale obleko germanske, predvsem langobardske ženske v 2. polovici 6. stoletja.

Najdbe so posebnega pomena, ker dokazujejo, da je grobišče obsegalo večji prostor in trajalo najmanj do 7. stol., obenem pa so bistveno obogatile arheološko zbirko Gorenjskega muzeja v Kranju, saj se vse starejše najdbe z Lajha hranijo v Ljubljani in na Dunaju.

Izkopavanja na Lajhu so namreč potekala že konec 19. in na začetku 20. stoletja. Najprej je lastnik mlina na Kokri Tomaž Pavšlar kopal temelje za novo gospodarsko poslopje in naletel na več kot dvesto grobov. Grobišča je leta 1905 raziskal Kranjčan Walter Šmid, ki je opozarjal na pomembnost najdb. Vseh skupaj je bilo odkopanih okoli sedemsto grobov. Nekateri izmed njih so bili izjemno bogati, z zlatim in srebrnim nakitom, v drugih je bilo odkrito orožje in ponekod rokodelsko orodje.

Najdbe so že tedaj izzvale velikansko zanimanje javnosti. Strokovnjaki so jih takoj prepoznali kot poznoantične in germanske; posebej slednje se je zaradi političnih razmer v prvi polovici 20. stol. pretirano poudarjalo.

Od tedaj dalje je Kranj, na arheološkem zemljevidu sveta, poznan predvsem po odkritjih z Lajha.

Pomembnost novih odkritij na Lajhu ni le v bogastvu pridatkov in nakita v posameznih grobovih, temveč tudi način njihove noše. Kombinacija dveh brošk na prsih, dveh sponk v višini bokov, steklenih jagod na podaljšku pasu vzdolž krila, srebrna zapestnica in osebni pribor v usnjeni torbici na pasu, izpričujejo pripadnost pokopanih žensk zahodnogermanskim ljudstvom. Isto je moč domnevati za moškega najdenega leta 2004.

Razstavo je v Gorenjskem muzeju pripravila dr. Verena Vidrih Perko v sodelovanju z Zavodom za varstvo kulturne dediščine, oblikoval jo je mednarodno priznan strokovnjak s Hrvaškega Željko Kovačić. Edinstveno zvočno kuliso je pripravil Boštjan Perovšek. Finančno sta razstavo podprla Mestna občina Kranj in Ministrstvo za kulturo Republike Slovenije, odprl pa jo bo župan MO Kranj Damijan Perne.

Razstava bo na ogled v Stebriščni dvorani Mestne hiše v Kranju, od 21. decembra 2006 do 22. februarja 2007. Obiščite nas in si oglejte, kdo so bili ljudje, ki so se gibali na območju današnjega starega mestnega jedra in po čigar stopinjah hodimo mi danes.