Klivija

Priljubljena lončnica naših domov je klivija, ker lepo cveti v zimskih mesecih, ko po vrtovih ni cvetja. Doma je v Afriki in velja za večletno trajnico. Iz sredine rastejo na dve strani široki, temnozeleniin povoščeni listi. Na peclju, ki požene iz sredine, se v kobulu razvijejo oranžni cvetovi. Nekatere rastline, ki so vzgojene v vrtnarijah, cvetijo že ob koncu leta, če jih razmnožujemo sami, pa se cvetenje lahko podaljša tja do spomladanskih mesecev. V poletnem času jo postavimo ven, na kakšno senčnato okno, nič je ne zalivamo, ker rastlina počiva. V jeseni pa jo spet preselimo na toplo in obilno zalivamo. Klivija nima rada presajanja. Včasihmočne vrvaste korenine že na vrhu gledajo iz zemlje, če je posajena v glineno posodo, lahko ta tudi poči, vendar cvetelanam bo le, če jo presadimo vsake tri leta. Če naredi ob matični rastlini mlade poganjke, jih spomladi presadimo. Rada ima zelo svetle prostore, vendar ne na vročem soncu za šipami. Raste v zelo rodovitni zemlji. Ko rastlina preraste lonček, jo lahko presadimo v večjo posodo, ki je poleti lahko postavljena na prosto. In bodo tudi poleti cvetele. Pozimi jih umaknemo v zimska prezimovališča, kjer naj bo temperatura do 10 stopinj Celzija. Če pozimi poženesteblo, zraste dovolj dolgo, v nasprotnem primeru cvetovi ostanejo med listi.

Sedaj pa res prihaja zima, če brez snega, pa vsaj z nižjimi temperaturami in skrajni čas je, da še preverimo vodo vodometihin ribnikih. Vodo zapremo, zračne črpalke izključimo, občutljive rastline zaščitimo z debelo plastjo listja. Na plavajoče rastline položimo stiroporno ploščo, ki jo je treba zasidrati na dno. Izključimo tudi namakalni sistem, pospravimo orodje in seveda do pomladi se domislimo kakšne nove ideje za zasaditev obvodnih rastlin.

Zgodilo se je


Gorenjski glas: glasilo osvobodilne fronte za Gorenjsko

Kranj je svečano proslavil stoletnico Prešernove smrti

... V torek, 8. t. m., pa je bila tudi republiška proslava osredotočena na Kranj in sicer na pesnikovem grobu. Te slavnosti se niso udeležili le zastopniki slovenskih ustanov ... 

GG Plus / / 06:00

Zahodni rob slovenske besede

Dr. Rafko Dolhar, predsednik stranke Slovenska skupnost na Tržaškem, zdravnik, univerzitetni profesor in planinec, ima gorenjske korenine.

Objavljeno na isti dan


Razvedrilo / sreda, 23. september 2015 / 15:12

Srečanje rodbine Tavčar

Po šestnajstih letih so se na rodbinskem srečanju zopet srečali potomci Maruše in Martina Tavčar iz Podgore. Kronologija rodbine sega v leto 1768.

Tržič / sreda, 23. september 2015 / 15:09

Odprli cesto v Retnjah

Retnje – V petek sta župan Občine Tržič Borut Sajovic in predsednik Krajevne skupnosti Sebenje Marko Poljanc slovesno odprla novo asfaltirano cesto na relaciji Rentnje–Smuk. Gre za 425 metrov dolgo...

Kultura / sreda, 23. september 2015 / 15:04

Ex tempore Sorica

Sorica – Umetniško društvo Groharjeva hiša in Občina Železniki konec tedna organizirata Ex tempore Sorica 2015. Letos so v goste povabili slikarje slovenske mednarodne Šole za risanje in slikanje (...

Kronika / sreda, 23. september 2015 / 15:00

Kolesarji padli po tleh

Kranj – Gorenjski policisti so v zadnjih dneh obravnavali tudi tri nesreče z udeležbo kolesarjev. Na Mlakarjevi ulici v Kranju je kolesar padel zaradi neprilagojene hitrosti vožnje, bil pa je tudi...

Šport / sreda, 23. september 2015 / 15:00

Ekipa Elana znova najboljša

Locarno – Ekipa Elan Slovenija je imela pred odhodom na zadnje letošnje tekmovanje v Švico zajetno prednost pred tekmeci v skupnem seštevku svetovnega pokala, vendar so naši padalci finale vzeli ze...