Izbruhovci ali kranjski Rage against the machine

Vse skupaj se je začelo leta 2001, ko se je nekaj mladih zbralo z željo imeti kulturni prostor, v katerem bi potekalo svobodno umetniško izražanje.

Čeprav niso dobili občinske podpori, so zasedli zapuščeni prostor v neposredni bližini nekdanjega sejmišča, sedaj nakupovalnega središča Supernova, in ga poimenovali Izbruhov kulturni bazen, ki danes spada pod register društev z imenom Alternativno kulturno društvo Izbruh. Da pa lahko dandanes v Izbruhu nemoteno redno potekajo koncerti, festivali, video projekcije, predavanja, delovne akcije ter še kaj, je moralo preteči slabih šest let.

Bazenovci so se namreč za Izbruh, kakršen je danes, dolgo borili in se še borijo. Izbruh, prvotno poimenovan kot “Klavna skvot”, je začel svoj obstoj v družbeno kritičnem duhu ter v sodelovanju z drugimi kranjskimi društvi. Skupaj so ustanovili Zvezo kranjskih društev za mladinski kulturni center, ki pa je zaradi različnih interesov znotraj društev kmalu propadla. Ko so zaradi prodaje izgubili prostor starega zimskega bazena, so prestavili svoje kulturne dejavnosti v “U-bahn”, kasneje preimenovan v diskoteko “Lunca”. Prve poskuse opozarjanja Mestne občine Kranj na svoje delovanje so obudili s projektom “Kam s kulturo mladih v Kranju?”

Zaradi ponavljajočih se negativnih prošenj na kranjsko občino so se konec leta 2001 odločili znova ilegalno zasesti star zimski bazen in ga okrasiti z grafiti ter organizirati 1. uporniški koncert “Dost mamo!”

Leta 2002 jim je Zavod za šport Kranj kot upravitelj objekta odvzel pravico za vstop ter uničil ves njihov dotedanji trud, vključno s krajo opreme, ki so jo vložili v sam prostor. Bazenovci so spet stopili skupaj, tokrat s projektom, organiziranim na Slovenskem trgu pod imenom “Drugačnost je svoboda”.

Že naslednje leto pa so doživeli nekaj pozitivnih sprememb. Leta 2003 se namreč njihovo delovanje začne pojavljati v medijih, udeležujejo se pa raznih demonstracij v Ljubljani, ki podpirajo anti NATO ter anti EU interese.

Leto 2004 je bilo končno tudi leto vidnejših pozitivnih odzivov s strani Mestne občine Kranj, ki je bazenovcem po njihovem opozorilu na sestanku ob okrogli mizi o razdelitvi občinskega denarja za kulturne prireditve (izključili so namreč elektriko na občini ter s tem dosegli nakup potrebnega agregata za Izbruh) dodelila tudi del proračunskih sredstev za nadaljnjih deset let delovanja društva. Opremili so tudi prostor za vaje glasbenih skupin ter snemalni studio. Vrhunec njihovega uspeha je bil gotovo predlog kranjskega župana za dodelitev prostora v upravljanje AKD Izbruh.

Društvo s predsednikom Andražem Šulcem na čelu, torej nadaljuje svojo trnovo pot, a sedaj po vsej verjetnosti z nekoliko mirnejšim spancem kot nekoč. Uredili so svoje prostore do te stopnje, da sedaj dajejo podobo prostora družbeno-drugače misleče subkulture posameznikov. Zanimiva so tudi nedavna prizadevanja njihovega predsednika Šulca kot enega izmed županskih kandidatov, da bi veljava Izbruha postala regionalnega pomena. To je seveda dobra iztočnica za samo komercializacijo tovrstnih idej. Ampak problem je le v tem, da je odkrita družbena kritičnost že v osnovi predvsem stvar manjšine, ožjega kroga dovolj pogumnih upornikov, ki se ne bojijo drugačnega izgleda, nasprotovanja oblasti …

In kakorkoli so ti ljudje, ki stojijo za svojo idejo o mladostniški drugačnosti, glede na vse družbene udarce, ki so jih v preteklosti prejeli, za prihodnost praktično neuničljivi. Podobno kot Prešeren v Sonetih nesreče omenja, da je koža podplat čez in čez postala, so izbruhovci skozi trdi čas za zunanje neodobravanje postali vse bolj neobčutljivi. Z drugimi besedami … bolj jih boste jebali, močnejši in večji se bodo vrnili. Zato, ker je njihov protest nikoli končana zgodba, izbruhovci pa kranjski Rage against the machine.