Romi niso le problem policije
Ustrezne in zakonite razmere za bivanje, šolanje in zaposlovanje Romov so pogoj za sožitje z njimi.
Ljubljana – Torkov pogovor o kulturi sožitja na Filozofski fakulteti v Ljubljani je bil namenjen konfliktu z Romi v Ambrusu in širjenju protiromskega razpoloženja po Sloveniji, ki že povzroča mednarodne odmeve. Dekan Filozofske fakultet dr. Božidar Jezernik, ki je vodil pogovor, je dejal, da je Ambrus problem sožitja, ki je prerasel v afero. Minister za šolstvo in šport dr. Milan Zver, ki je tudi predsednik vladne komisije za zaščito romske etnične skupnosti, je napovedal sprejem zakona o Romih, ki ga zahteva 65. člen ustave, in dejal, da je sedanja vlada namenila za romsko skupnost več denarja kot prejšnje. To očitno ni bilo dovolj za preprečitev Ambrusa in dogodkov, ki so mu sledili in ki prikazujejo Slovenijo kot ksenofobično, nestrpno država, kar ni res. K takšni predstavi Slovenije v svetu je po njegovem mnenju prispevalo tudi poročanje nekaterih medijev. O preselitvi Romov iz Ambrusa je povedal, da to ni bil pravi način reševanja romske problematike, vendar je bila to najboljša med slabimi rešitvami. Prav tako ni bilo razlogov, da bi policija razgnala protestnike, ki so zahtevali preselitev romske družine Strojan. Varuh človekovih pravic Matjaž Hanžek je povedal, da je bil že pred desetimi leti prepričan o nestrpnosti Slovencev, ki je bila večinoma skrita, v primeru Ambrusa pa je udarila na plan. O Romih se preveč govori kot le o problemu policije, ne pa kot o celovitem družbenem problemu. Predvsem pa zaradi napak staršev ne smejo trpeti otroci. Sicer pa vsaka oblast potrebuje Rome, brezposelne in invalide. Rome zaradi politike, brezposelne zaradi grožnje zaposlenim, da jih vsak trenutek lahko nekdo nadomesti, invalide pa zaradi hvale, kako vzorno skrbi zanje.
Dolg aplavz nad 300 udeležencev pogovora je požel romski svetnik iz Murske Sobote Darko Rudaš z besedami, da je vsakemu človeku, tudi Romu, potreben človeški pristop. V Prekmurju se je zgodil človeški čut in Romi so začeli živeti v urejenem naselju, otroci so začeli hoditi v šolo, za Rome pa so našli tudi zaposlitev. O problematiki Romov, ki po uradnih podatkih živijo v Sloveniji na 105 lokacijah, od katerih jih je samo 31 legalnih, so s stališča ljudi, ki bivajo v njihovi soseščini, govorili predstavnika Ambrusa Alojz Šinkovec in Milan Muhič in Bučne vasi Silvo Mesojedec. Povedali so, da kljub številnim opozorilom o problemih z Romi in njihovem nezakonitem bivanju in ravnanju oblast ni storila ničesar. Zato so morali ukrepati sami: Ne zaradi sovraštva do Romov, ampak zaradi reševanja svojih težav.