Župan mora prisluhniti občanom

Besedilo: Ana Hartman
Kategorija: Žirovnica / petek, 24. november 2006 / 05:00

Novi župan občine Žirovnica Leopold Pogačar zase pravi, da mu hitro postane dolgčas, če pred sabo nima novega izziva. Prav zato se je odločil za kandidaturo na županskih volitvah. In prepričljivo zmagal v drugem krogu.

Žirovnica – Leopold Pogačar je pred tednom dni prevzel vodenje občine Žirovnica. 40-letni policijski inšpektor, ki je na Policijski upravi Kranj že zaprosil za čimprejšnje prenehanje delovnega razmerja, je v teh dneh zasut z delom. »Na občini delam od šestih zjutraj do desetih dopoldne, potem pa se napotim na Policijski upravo Kranj, kjer delam še do 19. ure,« je svoj delavnik opisal novi župan, ki je del otroštva z mamo preživel v Mostah pri Žirovnici, kasneje pa se je preselil k starim staršem v Radovljico. »Mama me je rodila pri rosnih 17 letih in sva bila ves čas v stiku. Kljub temu sem imel zelo lepo otroštvo, saj sem v bistvu imel kar dve mami: svojo in še staro mamo. Res pa sem odraščal brez očeta in mi ga je nadomeščal stari oče,« se spominja Pogačar. Med študijem je živel v Ljubljani, potem pa se je vrnil v domače okolje. »Nazaj me je vlekla ljubezen, saj je na Bregu živelo moje dekle. Tam sva si uredila dom,« pripoveduje Pogačar, ki se je poročil pri samo 20 letih. »Z ženo sva se sicer spoznala že v osmem razredu,« je pojasnil Pogačar, ki je oče 19-letne hčere in 14-letnega sina.

Kaj vas je po 20 letih službovanja pri policiji privedlo do odločitve za kandidaturo?

»Upam, da tole ne bo zvenelo samovšečno, vendar sem človek izzivov. Po horoskopu sem dvojček, in če nimam pred sabo novih izzivov, mi hitro postane dolgčas. Policijsko delo je takšno, da niti en dan ni enak drugemu. Tudi pri policiji sem napredoval postopoma, od policista opazovalca na ulici za Bežigradom do vodje patrulje in policijskega okoliša in tako naprej vse do komandirja in policijskega inšpektorja. Tako sem začel tudi v politiki - najprej kot vaški odbornik, potem kot občinski svetnik. Tako sem se iz seje v sejo učil in razmišljal, kaj bi sam kot župan naredil drugače. In zdaj sem tu, kjer sem.«

Vam bodo izkušnje, ki ste jih pridobili pri policiji, koristile pri vodenju občine?

»Seveda. Ne glede na to, kako ljudje včasih upravičeno ali neupravičeno kritično ocenjujejo delo policije, moram povedati, da je to organizacija, kjer veljajo določena pravila, red, poštenje in resnost. Poleg tega sem veliko delal z ljudmi. Prepričan sem, da mora biti župan v prvi vrsti dober poslušalec, ker tako lažje prepozna problem.«

Pred tednom dni ste s prejšnjim županom Francem Pfajfarjem imeli primopredajo poslov. Kakšni so vaši prvi vtisi glede vodenja občine?

»V prvih dneh sem ugotovil, da je občinska uprava strokovna, le dela je za šest zaposlenih ogromno. Naloge in pristojnosti naše občine so enake kot denimo pri Mestni občini Kranj, le obseg dela je nekoliko manjši. Veliko se nameravam gibati med ljudmi, saj tako lahko izvem za težave. Šel bom na prireditve, občne zbore, sestanke, kamor me bodo povabili, na kakšno stvar se bom pa kar sam povabil.«

Vaš delavnik je zdaj še bolj natrpan. Kako ob vsem tem poteka družinsko življenje?

»K sreči me je družina vedno podpirala pri mojih odločitvah. Družinskega življenja je zdaj bolj malo. To so moji vzeli v zakup; otroka sta že tako velika, da me razumeta. Zavedamo se, da je obdobje, ko hkrati delam na občini in na policiji, samo začasno. Spoznavam, kako pomembno je, da funkcijo župana opravljaš profesionalno. Popolnoma nemogoče je, da bi županoval neprofesionalno – trpelo bi tako delo na občini kot na policiji, zraven pa še družina. Človek bi prej ali slej pregorel. Za družino si bom skušal vzeti vsaj proste nedelje, če ne bo česa nujnega. Takrat bom kdaj pa kdaj izklopil telefon.«

Torej zdaj prostega časa nimate …

»Zdaj pa res ne. Sicer pa zelo rad tečem, v povprečju od 40 do 50 kilometrov na teden. Tek je zame postal način življenja, včasih se udeležim tudi kakšnega maratona. Predlagal bom uvedbo t. i. županovega teka. V mladosti sem se aktivno ukvarjal z jahanjem in sem tudi tekmoval za policijo. Imel sem licenco Konjeniške zveze Jugoslavije. Potem je prišla poroka in sem se preselil iz Ljubljane na Gorenjsko. Sicer pa sem bil do nedavnega tudi zaprisežen motorist. Rad imam veter v laseh, čeprav jih imam bolj malo, haha.«

Pa vozite po omejitvah?

»Seveda. Tudi po omejitvah se da zelo prijetno peljati. Žena prav tako rada sede na motor in mislim, da bi bilo neodgovorno že do otrok, da bi naju spravljal v nevarnost. Nisem še imel prometne nesreče. Mogoče bom spomladi znova kupil motor, odvisno koliko mi bo županska plača to omogočala ...«

Katerega problema se boste naprej lotili?

»Dosedanji župan je velikokrat poudaril, kaj vse je bilo narejeno. Res je – marsikaj je bilo storjenega, marsikaj pripravljenega, veliko pa neizvedenega. »Papirnati« del obnove regionalne ceste in izgradnje pločnika ob njej se je resda zaključil, zdaj nas čaka operacionalizacija tega. Najprej bo treba odkupiti zemljišča, izbrati izvajalce in se zavzemati za čim prejšnji začetek gradnje. Pripraviti bo treba proračun, a se ne ve še povsem natančno kako, kajti spreminja se zakon o financiranju občin, prehajamo na evro, vse to pa vpliva tudi na sprejem proračuna. Poleg tega bi v ekipi rad imel nekoga, ki bo spremljal razpise in bo sposoben zbrati vso dokumentacijo in nas korektno prijaviti na te razpise. Tako bomo lažje in prej uresničevali zadeve. Prav to »počasnost« sem večkrat očital prejšnjemu županu. Pridobiti in opremiti bo treba prostor za obrtno cono, kajti tako bomo v občino pripeljali svež kapital in nova delovna mesta. Čeprav imajo občani radi mir, jih cona ne bo motila, saj je lokacija predvidena med avtocesto in regionalno cesto in ni v neposredni bližini strnjenih naselij.«

Na praznovanje občinskega praznika v začetku decembra nameravate povabiti vse gorenjske župane.

»Prav danes sem oblikoval koncept vabila, da naj po volitvah izkoristijo možnost, da se neformalno srečamo v prijetnem okolju. Nekaj nas je namreč novih in vsi se ne poznamo med sabo. Pomembno je, da navežemo stike in izmenjamo telefonske številke; včasih se morajo občine tudi povezovati.«