Moj otrok bo vrhunski športnik?
Vrhunski športniki so koordinacijsko, motorično in telesno pravilno razviti. Dobro imajo razvito slušno, vidno in čutno zaznavanje. So odgovorni, iznajdljivi, prilagodljivi, mentalno zbujeni. So vedno osebe z visoko razvito lastno vrednostjo s pravšno mero egoizma.
Vendar otroci so nepopisan list papirja in se morajo vsega tega še naučiti. Kdaj in kako? Verjetno se odgovor skriva v pravih vajah ob pravem trenutku. Ne prehitevajmo, saj bližnjic tu ni. Telesni in duševni razvoj ima svojo notranjo biološko uro. Vsaka neučakanost lahko vodi v napačen razvoj, nepravilno tehniko gibanja in dolgoročno k poškodbam. Vse to je kasneje mnogo težje odpravljati in korigirati. Seveda pa ni trik le v telesnem razvoju. Otrok mora biti tudi dovolj zrel. Nezrelost za vaje, igre, dejavnosti vodi v odpor, konflikte in lahko poškoduje otrokovo lastno vrednost. Namesto da ga zasipate z informacijami, prevelikimi pričakovanji in željami, ga raje naučite zdravega življenja, discipline in reda. Pri otroku razvijte zdrave prehranjevalne navade, spalne navade, naučite ga aktivno reševati probleme, navezovati socialne stike, odgovornosti in izražanja mnenja, ne da bi pri tem koga užalil. To je tisto, kar se mora otrok naučiti zdaj, ko je odprt za novosti, prilagodljiv in vam zaupa. Pustite otroku čas, da zgradi kvalitetne temelje, na katerih bo lahko gradil hišo SVOJIH sanj.
Vendar to je šele začetek, ko govorimo o vrhunskem športu. Sam sem, zahvaljujoč potrpežljivim staršem, vse zgoraj v glavnem imel. Pa vseeno nisem lastnik olimpijskega zlata, o katerem sanjam. Biti ob določenem trenutku najboljši od vseh sedem milijard na Zemlji živečih ljudi, je statistično gledano težje kot zadeti na lotu! Garanje, motiviranost, super talentiranost in dobre razmere za trening za takšne uspehe ne zadostujejo vedno. Pot ti lahko na primer prestreže nesrečen slučaj, ki je popolnoma neodvisen od tvoje volje, a te stane blesteče kariere. Na koncu pa je treba vedeti, da je danes vrhunski šport služba, ki zahteva veliko odrekanja, je telesu škodljiva in psihološko naporna. Kariera pa se zavoljo starosti in obremenitev zaključi v srednjih letih, ko se človek na drugih življenjskih področjih šele razcveti. Zato naj bo takšna pot v vrhunski šport izključno odločitev vsakega posameznika in ne želja potopljenih sanj njegovega starša.