Se veličine evra sploh zavedamo?

V minulem stoletju so nam večkrat zamenjali denar in vedno se je to zgodilo v (po)vojnih razmerah. Ob prvi menjavi v tem stoletju in tisočletju, ko menjamo slovenski tolar za evro, pa se nam to dogaja v nadvse miroljubnih razmerah. Pa še silil nas ni k temu nihče, za ta korak smo se odločili sami kot nacija, narod z lastno državo.

Zakaj sploh uvajamo nov denar, ko pa nas k temu nihče ni silil in ko je vendar jasno, da je bil slovenski tolar v teh 15 letih, ko smo ga imeli, prav dober denar? To je bilo prvo vprašanje, ki sem postavil na 89. Glasovi preji na sedežu Gorenjske banke (GB) v Kranju. Mag. Božo Jašovič, član sveta Banke Slovenije (BS), je brez zadrege odgovoril, da bi ga v primeru, če tolar ne bi bil dober denar, za evro sploh zamenjati ne mogli. Evro je namreč za dolarjem druga največja in gotovo tudi ena najboljših valut na svetu.

Dr. Brane Bertoncelj, mož, ki je v BS zadolžen za dejansko uvedbo evrogotovine v Sloveniji, je v tej zvezi omenil tudi staro židovsko pravilo varne porazdelitve premoženja: tretjino naložimo v gotovino, tretjino v zlato, tretjino v nepremičnine. Toda, ali si lahko predstavljate Prešerna, da bi si kupil pisarno v Kranju, stanovanje v Ljubljani in hišo v Vrbi, da bi imel v trezorju GB skrinjo zlatih palic, v žepu pa zlato kartico te banke! Težko, mar ne? Kakorkoli že, tistih, ki bodo v bližnji evroprihodnosti dejansko imeli probleme, kam z denarjem, ne kaže pomilovati. Preostali pa smemo upati in si prizadevati, da se bomo imeli tudi pod evrom vsaj tako dobro, kot smo se pod tolarjem.

Veličine evra se tisti, ki ga nima, bolj težko zaveda, tisti, ki ga ima, ga pa morda ceniti ne zna. Človekov osebni proračun ni odvisen le od njegovih lastnih hotenj, nanj vplivajo tudi razmere, v katerih si za svoje blagostanje prizadeva. Koliko je bilo v 20. stoletju pri nas posameznikov, ki so si pred obema svetovnima vojnama prihranili kar nekaj denarja, vojni pa sta te prihranke skoraj povsem razvrednotili! Moj stari oče je poldrugo desetletje rudaril v Ameriki, potem pa se je vrnil, zaradi domotožja in s prihranki. A kaj, ko je to storil ravno spomladi 1914! Kmalu je moral na fronto in se šele o božiču 1918 vrnil iz ruskega ujetništva. Prihranke je medtem razvrednotila vojna inflacija, dotlej neznan pojav, država je razpadla, v novi pa so Srbi zamenjali krone za dinarje po tečaju 4:1, čeprav bi moralo biti dejansko razmerje 1:1 …

Ko smo pred poldrugim desetletjem dinarje zamenjali za tolar, sta tedaj rojena slovenska država in njena banka znali poskrbeti, da se kaj takega ni zgodilo. To pot pa se, kot rečeno, menjava denarja sploh ne dogaja v izrednih razmerah. Gospod Zlatko Kavčič, predsednik uprave GB, je v sklepnem delu preje poudaril, da je vse, kar mora posameznik storiti, to, da do konca leta (in po možnosti ne v zadnjih dneh) prinese v banko tolarske kovance in bankovce, kolikor jih doma sploh še ima, banka pa bo poskrbela, da se mu bodo 1. januarja 2007 tolarji »čudežno« spremenili v evre po predpisanem tečaju. To je vse in to je treba ceniti.