"Naši otroci hodijo v šolo!"

Besedilo: Suzana P. Kovačič
Kategorija: Žirovnica / torek, 21. november 2006 / 05:00

"Prvi sosed pride k nam večkrat na kavo. Mi drugim nič nočemo, drugi pa nam ne," je povedala Valerija Rajhard.

Moste - »Nismo Romi, ampak smo Sinti,« me je popravila Valerija Rajhard, za prijatelje Đina. Toliko najprej o tem, da vemo, da na Gorenjskem že desetletja živijo Sinti. 41-letna Valerija z družino in sorodniki stanuje v manjšem naselju na obrobju Most v občini Žirovnica. Pot do njih vodi po strmi makadamski cesti, v naselju sta dve leseni hiški in ena večja, zidana, ki jo zdaj prenavljajo. Na dvorišču me je najprej pozdravil lajež domačih psov, takoj zatem je izza vrat stopil mladenič, ki me je začudeno pogledoval, saj prihoda nisem najavila. Malo sem se že spraševala, kako me bodo sprejeli, še posebej zato, ker sem prišla po njihovo »družinsko zgodbo« ravno v času, ko se glede romske družine Strojan tako zelo krešejo mnenja. A sta me Valerija in njena nečakinja Lili sprejeli brez pomislekov, me odpeljali v hišo in mi postregli s kavo.

»Stari oče je prišel iz Nemčije na Gorenjsko že pred mnogimi leti. Moja mami se je rodila na Jesenicah, bila je na pol Slovenka, moj oče je bil Sint, rojen v Tržiču,« je povedala Valerija. »Zgodovina Sintov je zelo zanimiva, naša skupna domovina je Pakistan,« je dopolnila 27-letna Lili Sjeran. Lili stanuje v zidani hiši, skupaj z bratom Oliverjem in bratrancem Kevinom. »Hišo so zgradili leta 1989. Vložila sem že prošnjo za odkup,« je povedala Lili. Njen brat Oliver, znan kot fotomodel iz tv oddaje Supernova, si ureja zgornji del hiše. Stene krasijo slike, katerih avtorica je Oliverjeva žena.

Valerija z možem in 14-letnim sinom živi v leseni hiški nasproti zidane. Za vse v zidani ni dovolj prostora. Valerija v nasprotju z Lili nima prav veliko spodbudnih besed. »Živimo v brunarici, ki nima vode, ne stranišča. Včasih se počutim tako, kot bi živeli na prostem, saj tudi streha zamaka in je preveč gnila, da bi jo še lahko popravili. S prošnjo, naj nam uredijo kanalizacijo, vodovod in cesto, sem se že obrnila na župana. Upam, da se bo to kmalu zgodilo. O kakšni selitvi pa ni govora, ker nam je tukaj všeč,« je povedala. Valerija je invalid prve stopnje, zato ne hodi v službo. »Dobivam invalidsko nadomestilo, dobrih 50 tisočakov na mesec, mož ima trenutno pogodbo za delo za tri mesece. Zasluži 80 tisočakov. To je res samo za sproti. Šola stane, sin gre prihodnje leto v srednjo šolo, za zimo je treba kupiti drva ...,« je naštevala.

Ni prav, kar dela vlada

Sinti so katoliki, tudi v hišah v Mostah sem videla veliko simbolov te vere. »Ne, v cerkev ne hodimo. Včasih grem edino na Brezje,« je dejala Valerija, Lili je dodala, da je vera v duši. Zanimalo me je, kako so kot manjšina sprejeti na Gorenjskem. »Nekateri delajo razlike, na primer med Slovencem in Sintom. Večinoma pa smo lepo sprejeti in naši otroci hodijo v šolo. Ponosni smo na svoj jezik, a govorimo tudi slovensko. Naše družine so že precej narodnostno mešane,« je razložila Valerija. Tako Valerija kot Lili imata jasno mnenje glede selitve romske družine Strojan. »Ni prav, kar vlada dela z njimi. V Ambrusu bi morali reševati njihove težave, ne da so jih kar preselili v dom za tujce v Postojno. Kaznovati se mora samo tistega, ki je storil kaznivo dejanje, ne pa vseh. Pogoji za življenje morajo biti za vse državljane enaki. Zakaj pa vlada raje ne naredi več za ozaveščanje Romov, recimo to, da je treba obiskovati šole?! Tako krajani Ambrusa kot tamkajšnji Romi bi morali vedeti več drug o drugem in si iti naproti.« Sinti v Mostah stanujejo v bližini novozgrajenega naselja. »Prvi sosed pride k nam večkrat na kavo,« je povedala Valerija, in še: »Mi drugim nič nočemo, drugi pa nam ne.«

V naselju je še ena lesena hiška, v kateri stanuje Valerijin brat z družino. Ko sem jih obiskala v soboto dopoldne, so bile doma v glavnem ženske in mladina. Njihovih obrazov se spomnim še od nekod in mojo domnevo je Lili potrdila: »Sinti smo znani po luna parkih, tudi cirkusih. Ja, res ste nas srečali, ko smo na prireditvah prodajali srečke za srečelov in imeli kakšno stojnico.« In kaj delajo mladi, sem še vprašala Lili: »Hodim na house in tehno partyje. Počnem vse tisto, kar danes počne večina mladih.« Ob odhodu sta mi Valerija in Lili rekli, naj še kaj pridem naokrog. Morda bom pa res. Kava je bila namreč odlična.