Bogatejši za dva spomenika

Karlovski mlin in žago ter kmečki dvorec v Predmostu je občina razglasila za kulturna spomenika lokalnega pomena.

Gorenja vas-Poljane – Karlovski mlin je po arhivskih virih obstajal že leta 1789, ko so domačijo kupili predniki sedanjih lastnikov. Tako mlin kot žaga, so zapisali v utemeljitvi o razglasitvi za kulturni spomenik lokalnega pomena, sta med redkimi ohranjenimi tovrstnimi gospodarskimi objekti v poljanskih hribih. Stavba kmečkega dvorca Županovše pa po predvidevanjih izvira že iz 16. stoletja in je bila v sredini 18. stoletja barokizirana. K njeni razglasitvi za kulturni spomenik je pristojne spodbudila izjemna ohranjenost in bogat hišni inventar, ki celovito predstavlja bivalno kulturo loških veljakov od 16. do 19. stoletja.

Karlovski mlin in žaga stojita v Karlovški grapi ob potoku Dršak na kmečki domačiji Karlovec. »Predniki sedanjih lastnikov so se preživljali le z mlinarstvom. Tako sta bila pri hiši dva mlina – eden v hiši, drugi pod njo, nižje ob potoku Dršak pa so bile še stope, ki jih je leta 1926 odnesla povodenj,« je o mlinu zapisala Damjana Pediček Terseglav iz ljubljanskega zavoda za varstvo kulturne dediščine. Mlin v hiši so prenovili in danes deluje na turbino, delovanje žage je preurejeno na elektriko, spodnji mlin pa propada. »Mlinski mehanizem je delno ohranjen, tako da je še možna njegova rekonstrukcija.«

Za kulturni spomenik lokalnega pomena so razglasili tudi kmečki dvorec Prednost 3. Že hišno ime mogočne kmečke domačije Županovše po besedah Damjane Pediček Terseglav pove, da so lastniki pripadali najvišjemu sloju podeželskega prebivalstva, kjer se je zaradi tradicije in veljave županski naslov dedoval iz roda v rod. »Na tej lokaciji je morda že v 16. stoletju stala hiša, o čemer naj bi pričal kamnit renesančni portal, ki so ga ob barokizaciji leta 1756 prestavili v zatrep leve stranske fasade.« Prvi podatki o lastniku izvirajo iz leta 1765, in sicer se omenja poljanski župan Florjan Kržišnik. Hišo so v tem obdobju močno preuredili tako znotraj kot zunaj, med drugim so izdelali nov vhodni portal in jo okrasili z rdeče vijoličasto poslikavo z belimi pilastri. Ljudski umetnik Štefan Šubic pa je v 70. letih 19. stoletja na glavno pročelje med okna v nadstropju naslikal tri freske, to je sv. Florijana, Marijo in sv. Martina. Po kakovosti, je še dodala Damjana Pediček Terseglav, kmečki baročni dvorec Županovše prekaša marsikatero stavbo iz meščanskega ali fevdalnega okolja.