Naš ljubi brin

Brinove jagode nabiramo tudi še v listopadu. Brinjevček pozdravi te od glave pa do riti, če ga znaš pravilno piti, je zabavno zapisal na stekleničke domačega brinjevega žganja eden od domačih proizvajalcev.

V času, ko so po svetu še »pohajale« coprnice, je brin varoval navadne smrtnike pred njimi. Brinov dim naj bi pregnal vse uroke, kar jih je. Kdor je spil dvakrat žgano brinovo vodo, je v trenutku postal jasnoviden. Svoj čas so na brinovem lesu sežigali mrliče. Ko je morila kuga, so brinov les sežigali po mestih in vaseh. Brin velja za simbol varnosti. Pa ne zgolj zato, ker nas varuje pred okužbami, pač pa tudi zato, ker naj bi pod bodečim brinovim grmom našla zavetje sveta družina, ko je bežala pred kraljem Herodom. Za brin lahko mile volje rečemo, da je zdravilen kar cel – iglice, les, jagode … Najbolj smo navdušeni nad jagodami, ki imajo smolnat in nadvse prijeten duh. Vsebujejo namreč neobičajno veliko eteričnega olja. Že dišijo tako, po zdravju. Trgamo jih v vinotoku in listopadu. Skoraj za vse tegobe se najde kakšen pripravek iz brina. Brine na vinu kuhat – prežene kašelj, so pisali že padarji. Zelo v čislih je bilo brinovo olje. To je bilo skoraj edino zdravilo za dojenčke, še v času, ko so to bili naši starši. Z njimi so jih masirali po trebuhu, če jih je napenjalo. Bolečine so hitro minile. Otroci so morali piti to cenjeno zdravilo zoper gliste in kadar jih je bolel trebuh. Za nežno otroško dušo pa ni bilo hujšega kot požreti to grenkobo. Zato, je obudila spomin na to zdravilo gospa v žlahtnejših letih, si navadno sploh nismo upali povedati staršem, da nas boli trebuh. Samo, da nam ni bilo treba piti tega olja, čeprav je navadno zelo pomagalo. Bolj radi kot otroci, pa po brinovem olju segajo revmatiki, ljudje s kožnimi boleznimi, prhljajem, slabim želodcem in bolnimi dihali. Velja tudi za prvovrstno razkužilo. Za zdravilni brinov čaj v obliki poparka potrebujemo žličko zdrobljenih brinovih jagod, ki jih prelijemo s skodelico kropa in pustimo stati deset minut, nato precedimo. Tak čaj pomaga pri revmatičnih obolenjih. Po njem segajo tudi sladkorni bolniki, ljudje z bolnimi dihali, kašljem, astmo, vetrovi, krči v trebuhu, tisti, ki jim nagaja prebava, jih muči zgaga, imajo krhke živce, pogoste glavobole, so stalno utrujeni ali nagle jeze. Čaj koristi tudi zoper menstrualne težave, motnje srca in migreno. Z njim lahko tudi okrepimo organizem in prečistimo kri. Vino, v katero smo namočili brinove jagode, koristi pri prehladu, kašlju in živčnosti. Brinovo žganje dobimo s tinkturo iz brinovih jagod tako, da na soncu namakamo jagode v žganju. To žganje je čislano ljudsko zdravilo za bolan želodec, bronhitis, astmo, protin, išias in revmo. Sloviti zdravilec Sebastian Kneipp je svetoval kuro iz brinovih jagod. Zgleda nekako takole: prvi dan prežveči pet jagod, drugi dan dodaj eno jagodo in tako do petnajst jagod. Nato vsak dan eno jagodo manj do pet jagod. To kuro si privoščimo jeseni. Jagode pomagajo revčkom, ki jih mučijo želodčne težave. So pa tudi zdravilo zoper vse okužbe. Kompot iz gosto kuhanih jagod z dodanim sladkorjem je bogat z vitamini, ki jih pogrešamo pozimi. Kuharice in kuharji pa naj ga dodajo tudi v mesne jedi in v kad s kislim zeljem. Pravijo, da zelo prija k mesu tistih živali, ki v času življenja pridejo v stik z njim v naravi, torej k divjačini in raznim divjim pticam. Z njim lahko sem ter tja odišavimo in očistimo prostore. Na žerjavico vržemo nekaj jagod in z njimi pokadimo. Njegov blagodejen vonj se bo prijetno razlegal po hiši in dobro del naši duši. Kot zanimivost, če bomo jedli brinove jagode ali pili brinove pripravke, bo dišal tudi naš urin, tako po vijolicah. Prav tako, če bomo pili angleško žgano pijačo gin, ki je kot naš brinjevec, narejena iz brinovih jagod. Brin pa ni za vse ljudi. Ledvični bolniki in nosečnice naj ga ne uživajo. Pa še to. Pripravki iz brina so zdravilni tudi za živali. Čaj iz jagod koristi živini kot diuretik za izločanje urina. Posebno močno žene na vodo pse. Konjem, ki jih mučijo krči, dajo kos kruha, namočenega v brinovček.