Na kemijski delavnici so učenci med drugim spoznali potek alkoholnega vrenja.

Spoznavali vinsko kulturo

Devetošolci na OŠ Franceta Prešerna so minuli petek izvedeli marsikaj zanimivega o vinu.

Minuli petek, dan pred martinovim, ko se mošt spremeni v vino, so devetošolci na OŠ Franceta Prešerna v Kranju v sklopu gospodinjstva imeli naravoslovni dan o vinu, v okviru katerega so dobili celovito sliko o tej žlahtni pijači. Kot je pojasnila vodja projekta, profesorica gospodinjstva in tehnike, Karmen Podgoršek, je bil njihov namen mladim vcepiti idejo, da vino ni pijača za odžejanje, ampak je dano za uživanje. Profesor za glasbeno vzgojo Silvan Baša, čigar družina se ukvarja z vini, jim je pripravil predavanje o vinu. Pojasnil jim je vinsko kulturo in nato zgodovino vina. Učence, ki so z zanimanjem poslušali, je takoj presenetil s tem, da obstajajo fosilni ostanki delov trte še iz mezozoika in kenozoika, v Mezopotamiji pa so našli stiskalnico grozdja staro osem tisoč let. Vino so še posebej spoštovali v antičnih kulturah, najstarejši ohranjeni zapisi o vinu pa segajo v četrto stoletje pred našim štetjem.

Nadalje jim je predstavil značilnosti vinorodnih dežel in okolišev ter vrste in bolezni vin. Za tem je devetošolce »šokiral« z ugotovitvijo, da vino sestavlja kar dva tisoč sestavin (le ena izmed njih je alkohol), več kot 900 snovi pa oblikuje vinsko aromo. »Tega si pa res nisem predstavljal,« je dejal učenec Aleš Tič in dodal, da se mu zdi degustacija precej zakomplicirana. »Zelo pomembno je, da so vina pravilno ohlajena. Pri penečih vinih mora biti temperatura zelo nizka, od šest do osem stopinj. Če je preveč ohlajen, ga težje okušaš. Toplejše kot je vino, bolj je očitna aroma. Belo vino mora biti ohlajeno na temperaturo od osem do dvanajst stopinj, lahka rdeča med 12 in 15 stopinj, težja rdeča vina pa med 15 in 18 stopinj,« je razložil. Njegov kolega Žan Grubič pa je pojasnil, da je pomemben tudi izbor pravilnih kozarcev: »Bolj težko kot je vino, večji kozarec je treba uporabiti. Kozarec je treba držati za pecelj, saj se v nasprotnem primeru še hitreje segreva,« je svetoval.

Po predavanju so učenci sodelovali v različnih delavnicah o vinu in izdelovali plakate. Pripravili so geografsko, zgodovinsko, gospodinjsko, kemično in biološko delavnico, v sklopu slovenščine pa so poiskali tudi literarna dela in pesmi, ki opevajo vino.

Zgodilo se je


Gorenjski glas: glasilo osvobodilne fronte za Gorenjsko četrtek, 17. februar 1949

Kranj je svečano proslavil stoletnico Prešernove smrti

... V torek, 8. t. m., pa je bila tudi republiška proslava osredotočena na Kranj in sicer na pesnikovem grobu. Te slavnosti se niso udeležili le zastopniki slovenskih ustanov ... 

Radovljica / petek, 23. december 2022 / 09:45

Deželne novice, št. 16

Deželne novice, 23. december 2022, št. 16

Objavljeno na isti dan


GG Plus / četrtek, 11. marec 2010 / 07:00

Znebite se pomarančne kože

Če se v svoji koži počutite dobro, bodo to zagotovo opazili tudi ljudje okrog vas. Celulit je pri ženskah tista neprijetna nadloga, ki poleti marsikatero odvrne tudi od kopalk. Takšna odrekanja zagoto...

Zanimivosti / četrtek, 11. marec 2010 / 07:00

Muzej na kamniškem smučišču

Kamnik - Po Škofji Loki, Blokah, Cerknem in Kropi so se ljubitelji smučanja po starem v letošnji zimi minulo soboto srečali že petič, tokrat v Kamniku in na Veliki planini. Kamni...

Zanimivosti / četrtek, 11. marec 2010 / 07:00

Tudi slabovidni slikajo

Škofja Loka - V Centru slepih, slabovidnih in starejših so odprli likovno razstavo šestih ustvarjalk, članic Medobčinskega društva slepih in slabovidnih Kranj. Razstavljavke M...

Zanimivosti / četrtek, 11. marec 2010 / 07:00

Plesalca sta videti kot eno

Ko gledate pare na plesišču, kateri pritegne vašo pozornost: Tisti, pri katerem se že na daleč vidi, da ženska nosi hlače in je plesalec bolj kot ne dodatek (ki se ob vsem tem še presneto muči, d...

Gospodarstvo / četrtek, 11. marec 2010 / 07:00

V pasti primanjkljaja

Varčevanje lahko krizo še poglobi, saj še zmanjša domače povpraševanje, ne zagotavlja pa povečanja tujega. Slovenija je po javnofinančnem primanjkljaju povsem primerljiva z državami EU.