Divjad ostaja državna lastnina

Besedilo: Cveto Zaplotnik
Kategorija: Gospodarstvo / petek, 10. november 2006 / 05:00

Ustavno sodišče je odločilo, da zakonski določbi o divjadi kot državni lastnini in o pravici do lova v tujem gozdu nista v neskladju z ustavo.

Dovje – Gozdna posestnica Marija Stritar z Dovjega, sicer tudi predsednica Združenja lastnikov gozdov in lovskih upravičencev Slovenije, je na ustavno sodišče naslovila zahtevo za presojo ustavnosti dveh zakonskih določb, ene v zakonu o varstvu okolja in druge v zakonu o gozdovih. V pobudi je navedla, da zakon o varstvu okolja posega v lastninsko pravico lastnikov gozdov, ker določa, da je divjad državna lastnina. Meni, da divjadi ni mogoče obravnavati ločeno od lastninske pravice zemljišč in da naj bi bila divjad nikogaršnja stvar, ki bi z odstrelom postala last lastnika zemljišča, na katerem bi bila odstreljena. Ker naj bi bili za gozdove pomembni predvsem dve obliki gospodarjenja, to je gospodarjenje z lesom in izvajanje lova, naj bi bila ureditev, po kateri je prosto živeča divjad v lasti države, v neskladju s sistemom, ki temelji na zasebni lastnini in svobodni gospodarski pobudi. Poseg v pravico do zasebne lastnine pa naj bi pomenila tudi določba zakona o gozdovih, ki daje vsakomur pravico do lova v tujem gozdu.

Ustavno sodišče je soglasno odločilo, da zakonski določbi nista v neskladju v ustavo. V obrazložitvi je med drugim navedlo, da divjad v veljavni pravni ureditvi šteje za samostojno premično stvar in ni sestavina ne pritiklina zemljišča. Dejstvo, da za gibanje (premikanje) uporablja zemljišča in da jo je mogoče upleniti samo z uporabo zemljišča, ne pomeni, da je neločljivo povezana z zemljiščem, na katerem se nahaja. Da morajo lastniki dopustiti uporabo svojih lovišč za izvajanje lova oz. lovske pravice, je poseg v pravico do zasebne lastnine, vendar pa je ustavno sodišče pri tem tehtalo med težo posega in potrebo po izvajanju lovske pravice zaradi varovanja naravnega bogastva, med katero sodi tudi divjad. Sodišče je pri tem dalo prednost varovanju divjadi in dodalo, da lastniki zemljišč res ne morejo na svojem zemljišču popolnoma svobodno loviti divjadi, vendar imajo po zakonu pravico do lovskega udejstvovanja. Če imajo na območju lovišča temeljno kmetijsko in gozdarsko dejavnost ali če so lastniki vsaj 15 hektarjev gozdnih in kmetijskih zemljišč, imajo pravico do članstva v lovski družini, lahko pa tudi ustanovijo svojo lovsko družino in se na javnem razpisu potegujejo za pridobitev koncesije za upravljanje z divjadjo.