Zlata zakonca Rup

Besedilo: Suzana P. Kovačič
Kategorija: Zanimivosti / torek, 7. november 2006 / 05:00

Kranj - »Zvone je bil šofer pri Kompasu in enkrat je naneslo, da je vozil mojo sorodnico iz Amerike. Tako sva se spoznala,« se spominja Ančka, rojena Kumer, ki je dekliški priimek zamenjala z moževim pred 50 leti, 27. oktobra 1956. »Ohcet je bila skromna, a lepa,« se spominja. Civilno poroko sta imela v Mestni hiši v Kranju, cerkveno v Stari Loki. V zakonu sta se jima rodili hčerki Zvonka in Jurka, jesen življenja pa jima bogatijo tudi vnuki Marko, Jurka, Gregor in Luka ter enajstmesečni sonček, pravnuk Aljaž.

Pet desetletij skupnega življenja sta okronala prejšnjo soboto. »Bilo je prekrasno. Najprej je bil obred v cerkvi v Kranju, ki ga je vodil prelat in dekan Stanislav Zidar. Prijetno presenečenje za naju je bilo, ko nama je Mateja Praprotnik zapela Ave Marijo, Gorenjski kvintet pa pesem Slavljenec današnji. Zatem smo imeli pogostitev in zabavo z ansamblom Krila v naši družinski gostilni Ančka v Šenčurju. Imela sva tudi poročno torto, tokrat prvič,« je bila nekaj dni po zlati poroki še vedno vidno ganjena Ančka.

Dnevi Ančke in Zvoneta so bili, poleg skrbi za družino in dom, zapolnjeni z delom. Nekateri se verjetno še spominjate gostilne Ančka v Čirčah, ki so jo odprli leta 1968, gospa Ančka pa je tedaj orala ledino na področju ponudbe domače hrane, kot so denimo štruklji. Danes imajo mnogo večjo gostilno z istim imenom v Šenčurju, vodita pa jo hčerka Jurka in zet Toni. »Z možem v zadnjih štirih letih le še občasno priskočiva na pomoč v gostilni. Zelo rada sva doma, urejava vrt in spet imam več časa za klekljanje,« zaključi Ančka. Kako sta krmarila pet desetletij, pa najbolje povedo besede njune hčerke Jurke, ko pravi, da sta premagala prav vse čeri in ovire, da njuna ladja ni nikoli nasedla.