Trgovci si želijo svojo zbornico

Tudi gorenjsko regionalno srečanje trgovcev je potrdilo, da si trgovci želijo svojo zbornico. Za 17. november je sklicana ustanovna skupščina.

Naklo – V petek dopoldne se je v konferenčni dvorani Merkurja v Naklem zbralo sicer bolj skromno število predstavnikov gorenjskih trgovcev na regionalnem srečanju, kakršne v teh dneh – skupaj jih bo osem, sklicuje Združenje za trgovino pri Gospodarski zbornici Slovenije. Na dnevnem redu je bil v teh dneh zelo aktualen zaključek priprav na prehod na evro, oblikovanje stališč do sprememb Zakona o trgovini, osrednja točka pa so bile priprave na ustanovitev samostojne Trgovinske zbornice Slovenije. Posvet sta ob pomoči strokovnih sodelavk združenja vodila dva Gorenjca: Peter Zavrl, predsednik Združenja za trgovino pri GZS (sicer član uprave Mercatorja), ter mag. Viktor Vauhnik, podpredsednik združenja, kot zaposlen v Merkurju je bil tokrat gostitelj, sicer pa predsednik iniciativnega odbora za ustanovitev Trgovinske zbornice Slovenije.

GZS ni izpolnila pričakovanj trgovcev

V uvodnem razmišljanju o tem, zakaj ustanavljati svojo zbornico, je Peter Zavrl poudaril, da Gospodarska zbornica Slovenije ni izpolnila pričakovanj trgovcev. Kljub opozorilom združenja, da je preveč razvejana, nepregledno organizirana, brez jasnih razvojnih konceptov, predvsem pa premalo učinkovita pri vplivanju na pogoje delovanja trgovine, na vlado, na zakonodajo in druge dejavnike, se je povsem odtujila, postala zelo draga, preveč zaposlovala (na GZS je 219 zaposlenih) pri nekaterih javnih nalogah pa se obnašala celo pridobitniško. Člani s področja trgovine so plačevali letno po 690 milijonov tolarjev članarine, od tega je združenje za trgovino dobilo le 203 milijone. Menil je, da gospodarsko zbornico lahko preoblikuje le gospodarstvo, in ne zaposleni v njej, v nasprotju z zakonom so poskusi preoblikovanja GZS v nekakšno krovno zbornico, ne nazadnje pa jim tudi ne sme biti vseeno, kaj bo s sedem do osem milijard tolarjev vrednim premoženjem GZS, h kateremu so precej prispevali.

Trgovci si želijo reprezentativno zbornico

Trgovina v Sloveniji ustvari tretjino vseh prihodkov družb in zaposluje dobrih 17 odstotkov vseh zaposlenih. Kot tako pomembna panoga si torej zasluži svojo zbornico, ki so jo nekdaj že imeli (omenjana je bila 40-letna tradicija!). Združenje je zato ustanovilo posebno delovno skupino, nato pa tudi iniciativni odbor za ustanovitev samostojne krovne organizacije trgovcev. Že v decembru ali najkasneje z novim letom naj bi začeli delati, če bo seveda ustanovna skupščina, ki je sklicana za 17. november, uspela. Sprva bolj skromno – s šestimi zaposlenimi, ko bo zbornica imela več kot deset tisoč članov (skupaj je v Sloveniji na področju trgovine 21 tisoč pravnih oseb) pa naj bi število povečali, vendar ne več kot na 15. Kot je poudaril Viktor Vauhnik, je izrednega pomena, da izpolnijo zakonske pogoje o reprezentativnosti, kar pomeni, da se mora v zbornico vključiti najmanj 5.579 članov, ki morajo imeti 1.471 milijard tolarjev prometa. Reprezentativnost pomeni možnost samostojnega zastopanja panoge doma in v tujini in delež na premoženju dosedanje zbornice. Računajo, da naj bi jo dosegli v enem letu (rok je dve leti), sicer zbornica ne bo imela kakšnega posebnega vpliva in bo bolj podobna društvu.

Potrebni so veliki in mali

Omenjena pogoja za doseganje reprezentativnosti seveda pomenita, da bo zbornica pri tem uspela le, če se bo vanjo vključilo zadostno število majhnih trgovcev (število članov) in večina velikih (potreben delež prometa). Na srečanju smo slišali, da se za vstop zanimajo vsi veliki, celo tujci, ki nastopajo pri nas, sicer pa imajo že nekaj nad tisoč pozitivno vrnjenih anket. Osnovno bo seveda načelo prostovoljnega članstva (vstopa in izstopa), petkova razprava pa je pokazala predvsem potrebo po večji učinkovitosti pri vplivu na pogoje delovanja trgovina v državi, na zakonodajo in pomembnejšo vlogo pri dogovarjanju o kolektivni pogodbi. Tudi napaka s pomanjkljivim informiranjem se ne sme ponoviti.