Plačila po plačilnih pravicah

V naslednjih sedmih letih bodo osnova za izplačevanje subvencij plačilne pravice, ki jih bo možno prodajati in dajati v zakup. Kmetje bodo prejemali regionalno plačilo ter še nekatere dodatke, premije in podpore.

Kranj – V Evropski uniji se prihodnje leto začenja novo, sedemletno finančno obdobje, ki bo prineslo velike spremembe tudi pri neposrednih plačilih v kmetijstvu. Glavna sprememba bo v tem, da bodo kmetije namesto plačil za koruzo, pšenico in druge poljščine prejemale enotno regionalno plačilo, ki pa bo različno za njive in travnike. Osnova za tovrstna plačila bodo plačilne pravice, te so tri vrste: pravica do plačila na hektar upravičene površine, pravica z dovoljenjem za pridelovanje sadja, zelenjave in krompirja ter pravica za praho.

Prvi korak: ureditev Gerkov

Osnova za dodelitev plačilnih pravic bo dejanska raba kmetijskih zemljišč, kot jih kažejo letošnji digitalni orto foto posnetki, pri tem pa je glavni pogoj, da so površine z isto vrsto dejanske rabe vpisane v evidenci Gerkov (grafične enote rabe kmetijskih zemljišč) vsaj deset mesecev, z začetkom od 15. novembra dalje. »To pomeni, da morajo vsi, ki želijo prihodnje leto vložiti zahtevek za dodelitev plačilnih pravic, urediti Gerke in rabo na njih do letošnjega 15. novembra,« pojasnjuje dr. Jernej Demšar iz sektorja za kmetijsko svetovanje pri Kmetijsko gozdarski zbornici Slovenije, in poudarja, da so urejeni Gerki osnova za dodelitev plačilnih pravic, tovrstne pravice pa osnova za prejemanje plačil v naslednjih sedmih letih. Najmanjša površina Gerka, za katero bo možno pridobiti plačilno pravico, je deset arov, najmanjša skupna površina na kmetiji pa 30 arov. Plačilno pravico z dovoljenjem bo lahko pridobila kmetija, ki je v letu 2003, letos oz. bo prihodnje leto pridelovala krompir, sadje ali zelenjavo. Kmetije, ki bodo uveljavljale plačilno pravico za več kot 24,23 hektarja njiv, bodo morale vložiti tudi zahtevek za dodelitev pravice za praho, ta znaša 7,2 odstotka upravičene površine. Kmetije bodo plačilne pravice lahko medsebojno prenašale ali prodajale, z zemljišči ali brez njih, kar bodo morale v času od 15. septembra do 31. januarja prijaviti na agencijo za kmetijske trge in razvoj podeželja. Možen bo tudi zakup plačilnih pravic, vendar le, če bo vključeval tudi temu primerni prenos upravičenih površin.

Vrednost plačilnih pravic

Vrednost plačilnih pravic bo vsota regionalnega plačila, ki za njive, vrtove, rastlinjake in intenzivne sadovnjake znaša 332 evrov ter za travnike in ekstenzivne sadovnjake predvidoma 133 evrov na hektar, ter morebitnega dodatka za mleko, sladkor, rejo goved in za posebne razmere. Do dodatka za mleko v višini 80 odstotkov mlečne premije in dodatnega plačila (nekaj manj kot 28 evrov na tono) bodo upravičeni rejci z dodeljeno mlečno kvoto na dan 31. marec 2007, do dodatka za sladkor letošnji pogodbeni pridelovalci sladkorne pese in do dodatka za govedorejo v višini 30 odstotkov letošnjih premij za govejo in telečjo meso rejci, ki bodo tovrstne premije prejeli za letošnje leto. Pri izračunu vrednosti plačilne pravice bodo dodatke delili s številom plačilnih pravic in jih prišteli k regionalnemu plačilu. Poglejmo si to na primeru kmetije, ki obdeluje sedem hektarjev njiv in enajst hektarjev travnikov in ima sto ton mlečne kvote. Kmetija bo dobila osemnajst plačilnih pravic - sedem vrednih nekaj manj kot 487 evrov in enajst v vrednosti blizu 288 evrov, skupno pa 6.577 evrov oz. nekaj manj kot 1,6 milijona tolarjev.

Nekatere premije ostajajo

Kmetije bodo še vedno lahko uveljavljale tudi nekatera t.i. proizvodno vezana plačila: posebno premijo za bike v višini 136,5 evra in za vole v znesku 97,5 evra, dodatno plačilo za ekstenzivno rejo ženskih govedi (krav dojilj) v višini 100 evrov in premijo za drobnico. Za ovce bo znašala 10,5 evra, za ovce, čigar mleko ali mlečne izdelke rejci prodajajo, 8,4 evra, enaka bo tudi za koze, možno pa bo pridobiti še dodatno premijo v višini 3,5 evra na žival. Uredba predvideva denarne podpore tudi za pridelovanje stročnic (37,89 evra na hektar), energetskih rastlin (31,5 evra) in lupinarjev (85,52 evra v letu 2007).