Nešplja

Oktober se nagiba h koncu, vrtovi se počasi pripravljajo na počitek. Rože so odcvetele, pridelke smo pobrali in tudi dnevi so že občutno krajši, večeri pa dolgi in počasi se bomo poslovili od vrtnih opravil.

Marsikateri vrtičkar občuduje svoj vrt in sadove svojega dela vse leto. Marsikdo tudi reče, da je najlepša roža v vrtu polna jablana in letos je bila letina jabolk res dobra in obilna. Marsikatero jabolko je dobilo svojo aromo z jesenskim soncem. Jablana je tudi slovensko drevo in pravi Slovenec naj bi imel v vrtu posajeno vsaj eno jablano. Danes pa vam predstavljam staro slovensko okrasno drevo, ki je bilo že skoraj pozabljeno, včasih pa ni manjkalo v nobenem vrtu. To je nešplja.Plodovi na hitro spominjajo na marelice, vendar imajo veliko značilno muho, liste pa zelo temne in dekorativne. Nešplja je majhno listopadno drevo, ki obrodi sadeže trpkega okusa, ko pa se zmedijo, so sadeži zelo aromatični. Pri nas še dolgo nazaj niso vedeli, kaj početi s plodovi, v tujini pa so zelo cenjeni in tudi do trikrat dražji od jabolk. Včasih so jih v starih nasadih sadili bolj za okras, plodovi pa, ker niso vedeli, da so užitni, so kar segnili na drevesu. Nešplje ne napadejo nobeni škodljivci, zato je tudi ni potrebno škropiti pred boleznimi in plodovi so tudi zdravilni. Drevo je zimzeleno in zaradi tega je v primorju tudi okrasna rastlina. Vonj cvetov je prav omamen in spominja na mandeljnove cvetove, privablja veliko čebel. Domovina nešplje je Kitajska, od koder so jo razširili v Evropo, največ v sredozemske dežele, kjer so jo najprej sadili kot okrasno drevo. Plodovi imajo okus po mandeljnih s pridihom vanilije, dozori v tem času in ko jih oberemo, jih pustimo, da se zmedijo. Iz njih izdelujemo marmelado in likerje. Ker so nešplje uporabne tudi v zdravilstvu, iz njih izdelujemo sirup proti prehladu.