Midva (4)

V zadnjih letih smo priče zasipavanja ljudi z informacijami, kako, zakaj in kolikokrat se mora nekaj dogajati med partnerjema, da je njun zakon dober, če že ne vsaj najboljši. Govora je seveda o spolnosti in brez skrbi, ne bom vam ponujala instant rešitev, kako ga boste, drage ženke, zapeljale in možje postali njihovi posteljni junaki. Zadeva je veliko bolj preprosta, kot je videti. Potreba po spolnosti je nekaj povsem drugega kot potreba po ljubezni. Seveda je oboje povezano, a vse prevečkrat tudi zlorabljeno s strani ene potrebe za zadovoljitev druge. Problemi nastanejo, kadar mora eden izmed partnerjev prositi, da dobi določeno količino pozornosti, ljubezni ali spolnosti. Spolnost je pravzaprav eden izmed dobrih pokazateljev odnosa. Če je uporabljena kot nagrada, podkupnina ali storjena iz strahu ali iz ljubega miru, iz navade, potem seveda ne moremo govoriti o tem, da sta partnerja po takšnem medsebojnem ljubljenju tudi zadovoljna. Ženske pri doživljanju spolnosti vložimo veliko več čustev kot moški in bolj, kot so ženska čustva slišana in upoštevana, več je možnosti, da bo tudi spolnost zadovoljujoča. Čustvena bližina je tista, ki največkrat določa obnašanje ženske v odnosu. To nikakor ne pomeni, da so moški brez čustev in da drvijo v spolnost kot tisti kosmati možakarji iz jamskih časov. So samo nekoliko drugačni, o čemer pričajo vsakodnevne zgodbe vseh parov. Nihče ni boljši ali slabši zgolj zaradi tega, ker spolnost doživlja drugače. In ko smo že pri razlikah, je ena najočitnejših prav v bremenih prepovedanega in grešnega, s čimer smo ženske prav gotovo bolj obremenjene kot moški. Tako se užitek kaj hitro spremeni v krivdo in želja v strah. Po drugi strani pa je spolnost ušla iz spalnice na ulice in je prisotna povsod, kar je prej slabo kot dobro. Iz lepega tako nastane nekaj grdega in telo je samo še objekt nekoga drugega. Skratka, v ujetosti med prepovedano spolnostjo iz preteklosti in v orgazmične užitke današnjega časa se mora vsak par sam odločati, kako bo spolnost krojila (če ga bo) njegov odnos.

Zgodilo se je


Gorenjski glas: glasilo osvobodilne fronte za Gorenjsko četrtek, 17. februar 1949

Kranj je svečano proslavil stoletnico Prešernove smrti

... V torek, 8. t. m., pa je bila tudi republiška proslava osredotočena na Kranj in sicer na pesnikovem grobu. Te slavnosti se niso udeležili le zastopniki slovenskih ustanov ... 

GG Plus / petek, 20. november 2009 / 07:00

Blestela tudi oba Gorenjca

Za slovensko nogometno reprezentanco, ki si je priborila pot na svetovno prvenstvo v Južnoafriško republiko, sta odlično igrala tudi Kranjčana Aleksander Radosavljevič in Bojan Jokič.

Objavljeno na isti dan


Razvedrilo / ponedeljek, 21. marec 2016 / 17:52

Včasih se mi tekmovalci smilijo

Doslej smo ga poznali kot radijskega voditelja, povezovalca prireditev in stand up komika, mnogi se ga spomnijo tudi po vlogi Buddhe v filmu Mitje Okorna Tu pa tam. A Klemen Bučan ne skriva, da se...

Gospodarstvo / ponedeljek, 21. marec 2016 / 17:40

Kmetje nezadovoljni z davčnimi blagajnami

Gorenjci so zagrozili: če država ne bo začela v enem mesecu spreminjati zakonodaje, bodo začeli s konkretnimi akcijami odpora.

Nasveti / ponedeljek, 21. marec 2016 / 17:29

Pirhi

Med velikonočnimi običaji, ki jih poznam, so zelo zanimivi tisti iz Spreewalda, na ozemlju od Lübbenaua – Lubina do mesta Bautzen/Budyšin, kjer živijo Lužiški Srbi. Bautzen/Budyšin leži 50 km vzhod...

GG Plus / ponedeljek, 21. marec 2016 / 17:28

Vladavina interesnih skupin

Ena prvih lekcij, ki sem jih dobil na začetkih novinarstva, je bila v zvezi s poročanjem o referendumih. V bivšem sistemu je oblast nekajkrat dela, za katera bi sicer morala poskrbeti država, enost...

GG Plus / ponedeljek, 21. marec 2016 / 17:27

Odprimo jim vrata

Ob dnevu oseb z downovim sindromom bodo 21. marca na TV Slovenija predvajali dobrodelni koncert. Zbrana sredstva bodo namenjena programom zgodnje obravnave, ki od leta 2002 poteka tudi v Kranju.