Midva (4)

V zadnjih letih smo priče zasipavanja ljudi z informacijami, kako, zakaj in kolikokrat se mora nekaj dogajati med partnerjema, da je njun zakon dober, če že ne vsaj najboljši. Govora je seveda o spolnosti in brez skrbi, ne bom vam ponujala instant rešitev, kako ga boste, drage ženke, zapeljale in možje postali njihovi posteljni junaki. Zadeva je veliko bolj preprosta, kot je videti. Potreba po spolnosti je nekaj povsem drugega kot potreba po ljubezni. Seveda je oboje povezano, a vse prevečkrat tudi zlorabljeno s strani ene potrebe za zadovoljitev druge. Problemi nastanejo, kadar mora eden izmed partnerjev prositi, da dobi določeno količino pozornosti, ljubezni ali spolnosti. Spolnost je pravzaprav eden izmed dobrih pokazateljev odnosa. Če je uporabljena kot nagrada, podkupnina ali storjena iz strahu ali iz ljubega miru, iz navade, potem seveda ne moremo govoriti o tem, da sta partnerja po takšnem medsebojnem ljubljenju tudi zadovoljna. Ženske pri doživljanju spolnosti vložimo veliko več čustev kot moški in bolj, kot so ženska čustva slišana in upoštevana, več je možnosti, da bo tudi spolnost zadovoljujoča. Čustvena bližina je tista, ki največkrat določa obnašanje ženske v odnosu. To nikakor ne pomeni, da so moški brez čustev in da drvijo v spolnost kot tisti kosmati možakarji iz jamskih časov. So samo nekoliko drugačni, o čemer pričajo vsakodnevne zgodbe vseh parov. Nihče ni boljši ali slabši zgolj zaradi tega, ker spolnost doživlja drugače. In ko smo že pri razlikah, je ena najočitnejših prav v bremenih prepovedanega in grešnega, s čimer smo ženske prav gotovo bolj obremenjene kot moški. Tako se užitek kaj hitro spremeni v krivdo in želja v strah. Po drugi strani pa je spolnost ušla iz spalnice na ulice in je prisotna povsod, kar je prej slabo kot dobro. Iz lepega tako nastane nekaj grdega in telo je samo še objekt nekoga drugega. Skratka, v ujetosti med prepovedano spolnostjo iz preteklosti in v orgazmične užitke današnjega časa se mora vsak par sam odločati, kako bo spolnost krojila (če ga bo) njegov odnos.

Zgodilo se je


Gorenjski glas: glasilo osvobodilne fronte za Gorenjsko četrtek, 17. februar 1949

Kranj je svečano proslavil stoletnico Prešernove smrti

... V torek, 8. t. m., pa je bila tudi republiška proslava osredotočena na Kranj in sicer na pesnikovem grobu. Te slavnosti se niso udeležili le zastopniki slovenskih ustanov ... 

Gospodarstvo / ponedeljek, 6. junij 2016 / 12:38

Letos pet zlatih inovacij

Po izboru ocenjevalne komisije Gospodarske zbornice za Gorenjsko se bodo septembra za nacionalno priznanje potegovale inovacije M Sore, Acronija ter skupna inovacija Domela in Nela razvojnega centra....

Objavljeno na isti dan


Zanimivosti / četrtek, 20. avgust 2009 / 07:00

Zvesti Gorenjskemu glasu

Francka in Vencelj Peternel prihajata iz vasi pod Blegošem, kjer sta se spoznala, živita pa v Šenčurju, kamor ju je pripeljalo delo.

Slovenija / četrtek, 20. avgust 2009 / 07:00

K rešitvi težave naj pristopi tudi ministrstvo

Ljubljana – Vodja poslanske skupine Zares Cveta Zalokar Oražem je v zvezi s porušenim naravnim sistemom v Dvojnem jezeru na ministra za okolje in prostor Karla Erjavca naslovila pobudo, na...

Tržič / četrtek, 20. avgust 2009 / 07:00

Prehodni pokal spet v Tržiču

Enajste tržiške igre veselja in smeha so privabile šest ekip z Gorenjske in številne gledalce. Zmagali so domačini.

Kranj / četrtek, 20. avgust 2009 / 07:00

Vodnjak obnavljajo, ga bodo tudi preselili?

Mojster za ohranjanje kulturne dediščine Leopold Šajn obnavlja vodnjak sv. Janeza Nepomuka z žalujočo ženo, ki stoji ob južni fasadi župnijske cerkve in je ena najlepših kiparskih umetnin v Kranju.

Zanimivosti / četrtek, 20. avgust 2009 / 07:00

Večina Kovorjanov bi sprejela kranjske odpadke

Občina Tržič je Klicnemu studiu slepih v Škofji Loki naročila raziskavo mnenja prebivalcev KS Kovor o tem, ali naj se deponija napolni do konca ali prej zapre.