Vse več vplačil v vzajemne sklade

Sloveniji ima dovoljenje za trženje že 216 vzajemnih skladov.

Slovenija se s povprečjem 500 evrov na prebivalca v vzajemnih skladih uvršča na rep evropske lestvice.

Kranj – Vlaganje v vzajemne sklade postaja tudi v Sloveniji vse bolj priljubljena oblika varčevanja. Medtem ko je bilo ob koncu leta 2000 v skladih vsega 10,7 milijarde tolarjev premoženja, ga je bilo ob koncu lanskega leta skoraj 332 milijard, zdaj pa naj bi ga bilo že 394 milijard tolarjev. Samo lani se je premoženje skladov povečalo za 58 odstotkov, kar je posledica preoblikovanja investicijskih družb v sklade, neto vplačil v višini 33 milijard tolarjev in 7-odstotne letne donosnosti njihovih sredstev. Slovenski skladi postajajo tudi vse manj odvisni od vpliva domačega kapitalskega trga, saj povečujejo delež tujih naložb, ob koncu letošnjega februarja je ta znašal že 45 odstotkov.

 

Ponudba skladov je vse večja, ob koncu lanskega leta je bilo možno izbirati med 68 domačimi in 116 tujimi, po zadnjih podatkih ima dovoljenje za trženje 216 skladov, s katerimi upravlja 21 družb za upravljanje. Konkurenca tujih skladov se še povečuje, ob koncu februarja so imeli že skoraj 34 milijard tolarjev sredstev slovenskih varčevalcev ali približno desetino sredstev domačih skladov. Slovenski skladi so lani v povprečju dosegli 7-odstotno donosnost, najvišjo so beležili delniški skladi, bolj slabo je bilo za mešane sklade, pomen obvezniških pa je za zdaj še majhen, vendar bodo v prihodnje poleg t.i. denarnih skladov največja konkurenca bančnim vlogam. Kaj pa donosnost vzajemnih skladov v letošnjem letu oz. v zadnjem letu? Med domačimi skladi, ki poslujejo več kot pol leta, je v zadnjih šestih mesecih doseglo pozitivni donos 45 skladov, eden celo 33-odstotnega, sedemnajst skladov pa je beležilo »minus«, največ skoraj 10-odstotnega. Med skladi z več kot enoletnim »stažem« jih je 39 doseglo pozitivni donos, od tega sedem več kot 20-odstotnega, negativni predznak so zabeležili le trije. Med tujimi skladi je razpon pri donosnosti v zadnjega pol leta zelo velik, od minus 28 do plus 30 odstotkov, v zadnjem letu pa od minus 6 do plus 40 odstotkov.

Zgodilo se je


Gorenjski glas: glasilo osvobodilne fronte za Gorenjsko

Kranj je svečano proslavil stoletnico Prešernove smrti

... V torek, 8. t. m., pa je bila tudi republiška proslava osredotočena na Kranj in sicer na pesnikovem grobu. Te slavnosti se niso udeležili le zastopniki slovenskih ustanov ... 

Kultura / ponedeljek, 18. november 2019 / 16:49

Štigličevih sto

V torek bi France Štiglic praznoval sto let. Njegov jubilej so v Kranju obeležili z muzejskim večerom, razstavo in predvajanjem delovne digitalno restavrirane kopije enega med Slovenci njegovih najbol...

Objavljeno na isti dan


Jezersko / torek, 13. november 2007 / 07:00

Plaz zasul cesto na Jezerskem

Prejšnji torek se je na cesto v dolini Komatevre, tik pred kamnolom lehnjaka, vsul plaz. Zasul je cesto in brežino Kokre.

Kronika / torek, 13. november 2007 / 07:00

Policisti o nasilju v družini

Na Brdu pri Kranju je potekal mednarodni seminar o nasilju v družini. Slovenska policija je lani podala 5.500 kazenskih ovadb za dejanja, ki jih prišteva k nasilju v družini.

Kronika / torek, 13. november 2007 / 07:00

Na obisku pri policistih

Kranjska Gora - Na kranjskogorski policijski postaji so prejšnji petek pripravili dan odprtih vrat, v okviru katerega so policisti prikazali svoje delo. Kot je povedal komandir

Kranj / torek, 13. november 2007 / 07:00

Popravilo mostu v Letenicah

Kranj - V septembrskem neurju se je podrl most, ki povezuje Letenice s Kamnjekom. Mestna občina (MO) Kranj je za popravilo mostu sklenila pogodbo z Zidarstvom Prestor. Delati so...

Kranjska Gora / torek, 13. november 2007 / 07:00

Klorirana voda v raju pod Vršičem

Po julijski množični zastrupitvi vodo v turistični Kranjski Gori še vedno klorirajo.