Vse več vplačil v vzajemne sklade

Sloveniji ima dovoljenje za trženje že 216 vzajemnih skladov.

Slovenija se s povprečjem 500 evrov na prebivalca v vzajemnih skladih uvršča na rep evropske lestvice.

Kranj – Vlaganje v vzajemne sklade postaja tudi v Sloveniji vse bolj priljubljena oblika varčevanja. Medtem ko je bilo ob koncu leta 2000 v skladih vsega 10,7 milijarde tolarjev premoženja, ga je bilo ob koncu lanskega leta skoraj 332 milijard, zdaj pa naj bi ga bilo že 394 milijard tolarjev. Samo lani se je premoženje skladov povečalo za 58 odstotkov, kar je posledica preoblikovanja investicijskih družb v sklade, neto vplačil v višini 33 milijard tolarjev in 7-odstotne letne donosnosti njihovih sredstev. Slovenski skladi postajajo tudi vse manj odvisni od vpliva domačega kapitalskega trga, saj povečujejo delež tujih naložb, ob koncu letošnjega februarja je ta znašal že 45 odstotkov.

 

Ponudba skladov je vse večja, ob koncu lanskega leta je bilo možno izbirati med 68 domačimi in 116 tujimi, po zadnjih podatkih ima dovoljenje za trženje 216 skladov, s katerimi upravlja 21 družb za upravljanje. Konkurenca tujih skladov se še povečuje, ob koncu februarja so imeli že skoraj 34 milijard tolarjev sredstev slovenskih varčevalcev ali približno desetino sredstev domačih skladov. Slovenski skladi so lani v povprečju dosegli 7-odstotno donosnost, najvišjo so beležili delniški skladi, bolj slabo je bilo za mešane sklade, pomen obvezniških pa je za zdaj še majhen, vendar bodo v prihodnje poleg t.i. denarnih skladov največja konkurenca bančnim vlogam. Kaj pa donosnost vzajemnih skladov v letošnjem letu oz. v zadnjem letu? Med domačimi skladi, ki poslujejo več kot pol leta, je v zadnjih šestih mesecih doseglo pozitivni donos 45 skladov, eden celo 33-odstotnega, sedemnajst skladov pa je beležilo »minus«, največ skoraj 10-odstotnega. Med skladi z več kot enoletnim »stažem« jih je 39 doseglo pozitivni donos, od tega sedem več kot 20-odstotnega, negativni predznak so zabeležili le trije. Med tujimi skladi je razpon pri donosnosti v zadnjega pol leta zelo velik, od minus 28 do plus 30 odstotkov, v zadnjem letu pa od minus 6 do plus 40 odstotkov.

Zgodilo se je


Gorenjski glas: glasilo osvobodilne fronte za Gorenjsko četrtek, 17. februar 1949

Kranj je svečano proslavil stoletnico Prešernove smrti

... V torek, 8. t. m., pa je bila tudi republiška proslava osredotočena na Kranj in sicer na pesnikovem grobu. Te slavnosti se niso udeležili le zastopniki slovenskih ustanov ... 

Šport / četrtek, 29. oktober 2020 / 12:17

Zmaga košarkaric Triglava v Celju

Kranj – Konec tedna so v prvi košarkarski ligi za moške in ženske igrali tekme petega kola. Košarkarice kranjskega Triglava so prišle do velike zmage v Celju. S 70 : 73 (20 : 17, 16 : 15, 12 : 15,...

Objavljeno na isti dan


Šport / nedelja, 11. december 2022 / 14:30

Novi uspeh lokostrelca Podržaja

Šenčur – Marjan Podržaj iz Lokostrelskega kluba Šenčur je na 62. dvoranskem lokostrelskem turnirju v furlanskem mestu Krmin/Cormons po tekmovanju v Trstu ponovno zmagal v okviru letošnje zimske dvo...

Nasveti / nedelja, 11. december 2022 / 14:27

Tedenski horoskop

Oven (21. 3.–21. 4.) Novice, ki vas bodo dosegle, vas bodo mogoče neprijetno presenetile, toda po drugi strani vas bodo tudi spodbudile k akciji in dej...

GG Plus / nedelja, 11. december 2022 / 14:25

Bobnar z avtizmom (2)

Jure Anžič je že kmalu kazal zanimanje za glasbo. »Zanimivo, da v prvih letih ni poslušal otroških pesmic. Sem mu pela, a ga ni zanimalo. Pritegnila so ga oglasna sporočila na televiziji, nato naro...

Nasveti / nedelja, 11. december 2022 / 14:21

Darilo meni!

Prvega od dobrih mož smo že srečali. Dva še prideta. Vse imamo radi. Še posebno otroci. Odrasli imamo obe vlogi. Največkrat obdarujemo otroke in partner partnerja. Prija nam pa tudi, kadar...

GG Plus / nedelja, 11. december 2022 / 14:18

Zadnji slovenski cesar

»Če smo v uvodu knjige o cesarju Francu Jožefu postavili trditev, da je slednji zavladal premlad, umrl pa prestar, lahko za cesarja Karla ugotovimo, da je morda zavladal s premalo izkušnja...