Vse več vplačil v vzajemne sklade

Sloveniji ima dovoljenje za trženje že 216 vzajemnih skladov.

Slovenija se s povprečjem 500 evrov na prebivalca v vzajemnih skladih uvršča na rep evropske lestvice.

Kranj – Vlaganje v vzajemne sklade postaja tudi v Sloveniji vse bolj priljubljena oblika varčevanja. Medtem ko je bilo ob koncu leta 2000 v skladih vsega 10,7 milijarde tolarjev premoženja, ga je bilo ob koncu lanskega leta skoraj 332 milijard, zdaj pa naj bi ga bilo že 394 milijard tolarjev. Samo lani se je premoženje skladov povečalo za 58 odstotkov, kar je posledica preoblikovanja investicijskih družb v sklade, neto vplačil v višini 33 milijard tolarjev in 7-odstotne letne donosnosti njihovih sredstev. Slovenski skladi postajajo tudi vse manj odvisni od vpliva domačega kapitalskega trga, saj povečujejo delež tujih naložb, ob koncu letošnjega februarja je ta znašal že 45 odstotkov.

 

Ponudba skladov je vse večja, ob koncu lanskega leta je bilo možno izbirati med 68 domačimi in 116 tujimi, po zadnjih podatkih ima dovoljenje za trženje 216 skladov, s katerimi upravlja 21 družb za upravljanje. Konkurenca tujih skladov se še povečuje, ob koncu februarja so imeli že skoraj 34 milijard tolarjev sredstev slovenskih varčevalcev ali približno desetino sredstev domačih skladov. Slovenski skladi so lani v povprečju dosegli 7-odstotno donosnost, najvišjo so beležili delniški skladi, bolj slabo je bilo za mešane sklade, pomen obvezniških pa je za zdaj še majhen, vendar bodo v prihodnje poleg t.i. denarnih skladov največja konkurenca bančnim vlogam. Kaj pa donosnost vzajemnih skladov v letošnjem letu oz. v zadnjem letu? Med domačimi skladi, ki poslujejo več kot pol leta, je v zadnjih šestih mesecih doseglo pozitivni donos 45 skladov, eden celo 33-odstotnega, sedemnajst skladov pa je beležilo »minus«, največ skoraj 10-odstotnega. Med skladi z več kot enoletnim »stažem« jih je 39 doseglo pozitivni donos, od tega sedem več kot 20-odstotnega, negativni predznak so zabeležili le trije. Med tujimi skladi je razpon pri donosnosti v zadnjega pol leta zelo velik, od minus 28 do plus 30 odstotkov, v zadnjem letu pa od minus 6 do plus 40 odstotkov.

Zgodilo se je


Gorenjski glas: glasilo osvobodilne fronte za Gorenjsko četrtek, 17. februar 1949

Kranj je svečano proslavil stoletnico Prešernove smrti

... V torek, 8. t. m., pa je bila tudi republiška proslava osredotočena na Kranj in sicer na pesnikovem grobu. Te slavnosti se niso udeležili le zastopniki slovenskih ustanov ... 

GG Plus / ponedeljek, 18. julij 2011 / 07:00

Zgodbe muzejskih predmetov: Gorenjsko železo za rimski imperij

Nenavaden, vretenast železen predmet, ki je prišel na dan ob gradnji avtoceste v bližini letališča v Lescah, tehta 7,6 kilograma in je dolg 59 centimetrov. Star je najmanj dva tisoč let.

Objavljeno na isti dan


Splošno / petek, 5. oktober 2007 / 07:00

Poučujejo celo albanščino

Na Ljudski univerzi Jesenice so pričeli poučevati bolj "eksotične" jezike.

Splošno / petek, 5. oktober 2007 / 07:00

Določili prireditvena mesta

Na Občini Jesenice so določili seznam osmih prireditvenih mest, na katerih bo po novem lažje organizirati javne prireditve. To so lokacije, kjer so se že doslej prireditve odvijale pogosteje: Trg...

Splošno / petek, 5. oktober 2007 / 07:00

Nekaj prostorskih sprememb

Na zadnji se občinskega sveta so sprejeli nekaj sprememb in dopolnitev tekstualnega dela prostorsko ureditvenih pogojev. Z njimi so zagotovili prostorske možnosti za revitalizacijo območja Fiprom...

Splošno / petek, 5. oktober 2007 / 07:00

Sejnina za pomoč Železnikom

Na predlog občinskega svetnika Borisa Smoleja so članice in člani jeseniškega občinskega sveta sklenili, da bodo sejnino nakazali za pomoč občanom Železnikov ob zadnji naravni katastrofi....

Splošno / petek, 5. oktober 2007 / 07:00

Krajevne skupnosti brez pravnega statusa

Na predlog posvetovalnega kolegija župana, ki ga sestavljajo predsedniki devetih jeseniških krajevnih skupnosti, naj bi krajevnim skupnostim ukinili status pravnih oseb. Kot je ob tem povedala