Vse več vplačil v vzajemne sklade

Besedilo: Cveto Zaplotnik
Kategorija: Gospodarstvo / torek, 17. oktober 2006 / 05:00

Sloveniji ima dovoljenje za trženje že 216 vzajemnih skladov.

Kranj – Vlaganje v vzajemne sklade postaja tudi v Sloveniji vse bolj priljubljena oblika varčevanja. Medtem ko je bilo ob koncu leta 2000 v skladih vsega 10,7 milijarde tolarjev premoženja, ga je bilo ob koncu lanskega leta skoraj 332 milijard, zdaj pa naj bi ga bilo že 394 milijard tolarjev. Samo lani se je premoženje skladov povečalo za 58 odstotkov, kar je posledica preoblikovanja investicijskih družb v sklade, neto vplačil v višini 33 milijard tolarjev in 7-odstotne letne donosnosti njihovih sredstev. Slovenski skladi postajajo tudi vse manj odvisni od vpliva domačega kapitalskega trga, saj povečujejo delež tujih naložb, ob koncu letošnjega februarja je ta znašal že 45 odstotkov.

Ponudba skladov je vse večja, ob koncu lanskega leta je bilo možno izbirati med 68 domačimi in 116 tujimi, po zadnjih podatkih ima dovoljenje za trženje 216 skladov, s katerimi upravlja 21 družb za upravljanje. Konkurenca tujih skladov se še povečuje, ob koncu februarja so imeli že skoraj 34 milijard tolarjev sredstev slovenskih varčevalcev ali približno desetino sredstev domačih skladov. Slovenski skladi so lani v povprečju dosegli 7-odstotno donosnost, najvišjo so beležili delniški skladi, bolj slabo je bilo za mešane sklade, pomen obvezniških pa je za zdaj še majhen, vendar bodo v prihodnje poleg t.i. denarnih skladov največja konkurenca bančnim vlogam. Kaj pa donosnost vzajemnih skladov v letošnjem letu oz. v zadnjem letu? Med domačimi skladi, ki poslujejo več kot pol leta, je v zadnjih šestih mesecih doseglo pozitivni donos 45 skladov, eden celo 33-odstotnega, sedemnajst skladov pa je beležilo »minus«, največ skoraj 10-odstotnega. Med skladi z več kot enoletnim »stažem« jih je 39 doseglo pozitivni donos, od tega sedem več kot 20-odstotnega, negativni predznak so zabeležili le trije. Med tujimi skladi je razpon pri donosnosti v zadnjega pol leta zelo velik, od minus 28 do plus 30 odstotkov, v zadnjem letu pa od minus 6 do plus 40 odstotkov.