V znamenju zelene energije

V hčerinskem podjetju Elektra Gorenjske Gorenjske elektrarne so 15 malim hidroelektrarnam dodali že drugo fotonapetostno elektrarno.

Kranj – V petek popoldne so na Laborah pri Kranju slovesno odprli že drugo fotonapetostno elektrarno Gorenjskih elektrarn, ki se lahko pohvalijo, da vso proizvedeno električno energijo – te pa je letno prek 50 milijonov kilovatnih ur, proizvedejo iz obnovljivih virov. Gorenjske elektrarne, katerih korenine segajo v leto 1913, ko so bile ustanovljene Kranjske deželne elektrarne, danes namreč upravljajo 15 malih hidroelektrarn, od katerih jih je 13 v njihovi lasti, dve (HE Sava in HE Pristava) pa sta v zakupu. »Prihajajo desetletja prehoda na izkoriščanje trajnostnih virov energije, pri čemer bodo imele sončne elektrarne sončno vlogo. Fotovoltaika postaja energetski posel prihodnosti,« je na petkovi slovesnosti poudaril direktor Gorenjskih elektrarn Marko Čarman. »Potrebe po energiji naraščajo iz dneva v dan, zaloge fosilnih goriv so iz dneva v dan manjše in onesnaženje večje. Edina rešitev za pokrivanje naraščajočih potreb je izkoriščanje energije iz naravnih in trajnih pritokov – obnovljivih virov v energije, to pa so voda, veter in sončno sevanje.«

Elektrarna na strehi parkirišča

Potem ko so Gorenjske elektrarne aprila lani 'pognale' prvo fotonapetostno elektrarno v Radovljici z močjo 16,3 kilovata, ki je doslej proizvedla že okrog 26 tisoč kilovatnih ur električne energije, je začela letos maja na strehi pokritega parkirišča (centra rabljenih vozil) podjetja A-1 Remont Kranj na Laborah delovati že druga takšna elektrarna, ki so jo slovesno odprli v petek. Na streho parkirišča so namestili 147 fotonapetostnih modulov moči 210 vatov, ki so izdelani iz silicijevih plasti in ki dosegajo večjo specifično moč ter izkoristke ob povišanih temperaturah. Skupna moč tega fotonapetostnega generatorja je 30,9 kilovata, letno pa pričakujejo, da bo proizvedel 31 tisoč kilovatnih ur električne energije, kar zadošča letnim potrebam približno desetih gospodinjstev. Moduli so priključeni na šest razsmernikov, ki pretvarjajo enosmerno napetost iz sončnih celic v izmenično napetost in opravljajo sinhronizacijo z omrežjem, delujejo pa povsem avtomatizirano, odvisno od moči sončnega sevanja.

Sijaj, sijaj sončece …

To ni bil zgolj naslov pesmi, ki smo jo slišali v kulturnem programu ob odprtju, pač pa tudi izražena želja ob predaji sočne elektrarne namenu. Sončna energija je v Sloveniji slabo izkoriščen vir energije, saj od možnega tehničnega potenciala izkoristimo le tri stotine. Sedanje tehnologije omogočajo specifično proizvodnjo od 960 do 1060 kilovatnih ur na vsak inštalirani kilovat fotonapetostnih elektrarn. V Sloveniji je trenutno postavljenih za 330 kilovatov sončnih elektrarn in Gorenjske elektrarne s skupaj skoraj 48 kilovati so na prvem mestu. Če k temu prištejemo še fotonapetostno elektrarno, ki so jo sredi septembra v Savskih elektrarnah Ljubljana odprli na strehi HE Mavčiče, z močjo skoraj 36 kilovatov (kar je trenutno največja fotonapetostna elektrarna pri nas), potem je Gorenjska po neposrednem izkoriščanju sončne energije na prvem mestu.

Streha za dva profita

Seveda na petkovi slovesnosti tudi ni manjkala zahvala podjetju A-1 Remont Kranj, ki je omogočilo postavitev sončnih celic na strehi pokritega parkirišča. Župan Mestne občine Kranj Mohor Bogataj, ki je nekdaj vodil to podjetje, je ob tej priložnosti dejal, da si pred 13 leti, ko so postavljali streho nad 800 kvadratnimi metri parkirišč, ni niti predstavljal, da bi lahko bila izkoriščena tudi za takšen drug »profitabilni efekt«. Gorenjske elektrarne so v fotonapetostno elektrarno, katere pričakovana življenjska doba je 30 let, investirale 45 milijonov tolarjev, vložek pa se bo po oceni povrnil v 12 do 17 letih. »Pomembno je, da zmoremo in znamo izkoriščati tudi alternativne obnovljive vire energije,« je poudaril župan Bogataj, »saj je kamen na kamen palača …«