Nominator

Besedilo: Gorazd Šinik
Kategorija: Prosti čas / petek, 6. oktober 2006 / 05:00

Še dobro, da se nam dogaja »politika« (gr. politike – nauk o državi in njenem upravljanju). Prav zaradi nje vam tokrat pošiljamo naš Gorenjski glas v nakladi 100 tisoč izvodov, na naslove vse od Kranjske Gore do Moravč, »opremljenega« z volilnim preglednikom, v katerem vam predstavljamo 120 kandidatov za župane, od vseh teh, politike željnih, le 10 odstotkov žensk.

A bom raje o vinotoku – staroslovanskem mesecu oktobru, hrvaško listopad, ki pa je po naše že november. Oba imata etnografski pomen, od »bendime« - trgatve, do »likofa« in Martina … Seveda gre za vino! In v naši tokratni številki časopisa za prosti čas Na potep smo vam pripravili zanimivo gastroenološko branje. Nekaj tega je pljusknilo še na mojo stran.

Prva zgodba je iz gorenjske vinske ceste, begunjsko-radovljiške poti štirih »vinorejcev« z imenom Šparon. Ne gre za varčnost. Šparon ali penjenec je po obrezovanju preostali del vinske trte, mladika. Je rodna glava, ki obrodi v prihajajočih letih. Tako je Šparonom »vinifera« - nekaj muškata in zala djenja, obrodila za 12 polnitev. Na domačiji predsednika registriranega društva, Cirila Globočnika, kjer stojita preša in pecljalnik, še kak škaf in ostala potrebna »rištnga«, so se v nedeljo, ko je sonce toplo grelo, pridušali in čudili nad obilno letino. Brez smeha ni šlo, hvala bogu. Šparon Aleš Klement, v društvu zadolžen za pozavarovanje letine, je v odsotnosti predsednika, spretno upravljal z vertikalno prešo in počasi je teklo, teklo in se nateklo. Ciril Globočnik, direktor plavalne zveze Slovenije se je vračal iz Haaga, kjer je na kongresu LEN, predstavljal državo in usklajeval prihajajoči plavalni koledar tekmovanj. S potrebno častjo in glažem smo ga dočakali, mu v roke potisnili škarje, nadeli predpasnik. Še zadnji kapitalni grozdi so padli v prešo in ni bilo več razloga za »likof«, malico, veselje. Obe Mojci, Klementova in Globočnikova, Monika Ažman in Silva Smolej, so bile moškim več kot v pomoč. Tristan Ažman je spretno dokazoval kuharsko spretnost, Jure Smolej pa vse bolj razmišlja o še drugačni alkoholni grozdni pijači. Vsi skupaj čakajo prvih informacij, kako cepljenka dela na Starem vrhu, kamor jo je vtaknil pridruženi Šparon Aleksander Troha, direktor EGP-ja iz Škofje Loke. Moniki Ažman se letos pripravlja še življenjski likof, predsednik Ciril pa je druženje izkoristil za predvolilno kampanjo. Še enkrat namerava kandidirat v društvu. Plan obeta in če bo vse, kot je treba, se Šparoni predstavijo po polnitvi. Prijetna druščina, ni kaj.

Druga zgodba je resnejša! Ljubljanska sekcija sommelierjev pri slovenskem društvu, ki jo vodi Gašper Čarman iz Reteč, si je zastavila izziv in pošteno stopila prek plank slovenske vinsko sommelirske zgodbe. Na vinsko delavnico in predavanje so povabili veterana, »master of wine« Angleža Clive Coatesa, nespornega guruja Burgundije, pisca, okuševalca, kritika. Neke vrste vinski Hemingway, eden prvih generacij z nazivom »mojster vina«, nagrajen z Chevalier de Lorde du Merite Agricole Francije, ter prvi pisec odlikovan s Cyril Ray Memorial Prize, in prvi ne Francoz s Prix de Arts et des Lettres. Skratka človek, ki z vinom in ob njem živi dlje, kot sam tlačim »polis«. V angleščini, s francoskimi strokovnimi izrazi, je predstavil zemljevid Burgundije, enega od vinarsko najpopularnejših in cenovno prestižnih svetovnih območij. Na okuševalsko mizo so nam, ob kruhu in vodi, dali štiri bele burgundce. In začela se je neizprosna provokacija okusov, znanja, pripravljenosti se spoprijeti z drugačnim. »U piz….« je »odneslo« vinarja, agronoma Primoža Lovrenčiča – Sutorja, bodočega magistra. »Tole pa je,« sva čakala, kaj bo dodal MW Clive Coates. Še zanimiveje je bilo opazovati preostale, dobrih 70 sommelierjev, nekaj gostincev ter nekaj naših vinarjev. Dobili smo odgovore, zakaj so v Burgundiji območja Grand Cru, Premier Cru, Village, pa čeprav se med seboj ločijo le v metrih, morda naklonih lege. Vsak zakaj ima svoj zato. Pred nos in usta smo dobili še tri bele vzorce naših vinskih asov: Borut Blažič, Sutor, Marjan Simčič. Pomenek o njih nas je razdvajal, a lestvica okusa in kakovosti se je poenotila z mojstrom, ki je London zamenjal za Burgundijo. Sutor je ponosno stopil pred nas in nam v sijajni strokovni angleščini odkril skrivnosti njegovega vipavskega vinograda, kleti ter pohvaljenega chardonnayja 04. Aplavz. Pohvala je za Primoža lepo darilo pred poroko, s katero bo obljubil večno ljubezen Mateji Zidarich, iz prav tako vinarske družine v zamejskem Krasu. In še štirje, čisto pravi rdeči burgundci, letnikov 99, 02 in 03, vredni med 60 in 100 evri za steklenico. Hm. Kaj reči? Znajo, ni kaj. In mi malo premalo, da bi pametovali. Vsaj velika večina druščine, ki je sedela v Vurnikovi dvorani hotela Mons. Da je zahtevno, so se strinjali, sommelir in gostinec Krištof Bolka, Gašper in njegov oče Dušan Čarman, oba svetovalca za vino ter Koprčan Igor Jakomin, Gašperjev sošolec na Londonski šoli WSET, pogost predavatelj Loški gostinski sekciji. MW Clive Coates je jedrnato opisoval vina, brez odvečnih besedi in dvomov. Tako je in pika. In zato je potrebnih vsaj sedem stvari: hladna maceracija, pecljanje, temperatura fermentacije, dolžina maceracije, pigeage/pumping over (potapljanje klobuka in pretakanje soka čez klobuk), odstotek novega lesa in stekleničenje. Seveda so stekla mnenja, še pred koncem pa smo za primerjavo okusili modri pinot 01 vinogradnika Aleša Kristančiča - Movia. Zelo lep, bogat in svež približek prej okušanim in veliko bolj slavnim. »Pripeljali so džesista svetovne klase, ne etno muzičarja. Sem sigurno džezist!« je bil pomenljiv Sutor. Sommelierkama II. stopnje in degustatorkama, Kranjčanki Nini Levičnik in Simoni Kimovec iz gostilne Kimovec v Zg. Hotiču pri Litiji, je slišano in doživeto »vrelo« v razmislek. Se strinjati ali ne. Je bil Gospod vina prav razumljen?! Nina namerava po diplomi na arhitekturi svoje vinsko šolanje nadaljevati na avstrijski podružnici WSET, Simoni pa se obeta »ohcet« pri Blažičevih v Brdih. Vedno čedna, managerka domače kleti Valerija K. Simčič, pred dnevi »cover girl« na reviji JAZ, je tokrat zastopala moža Marjana, ki je taisti večer na Ceglem še stal ob preši. Podjetni Igor Lah, popoln vinski navdušenec, sommelier II, pravi, da ga je večer navdušil, nikakor pa ne Bled kot kraj, kamor namerava še vlagati. A to je spet tista zgodba od zgoraj, na »P«. Urednik, pisec in vinski tester Steven Spurrier, je v zadnji številki Decanterja, z velikim komplimentom pisal o Sloveniji, o nekaj naših vinskih asih in nagradah. Še pred dvema letoma je bilo v Anglijo poslanih le sedem vin, od tega štiri nagrajena, lani že 35 z 19 nagradami, letos pa je bilo od 53 vzorcev kar 35 nagrajenih. Marjana Simčiča z zlatom za Leonarda in z Decanter Trophy Čurin - Prapotnika za ledeni Prestige 03. Da ima kultura vina precej ženskih »kvot«, tako in drugače, je še enkrat več dokazovala legendarna Mira Simić, prav tako sommelirka, in za konec »hudega« večera, v razmislek in sprostitev povabila v svojo prenovljeno vinoteko Monroe. S prestižnima šampanjcema iz čisto prave Šampanije, Krugom in Bollingerjem, oba iz »peneče« se vasice Reims, bi se z veseljem odžejal. Bil je Puro! Zgodba je ušla čez »planke« in še bo treba znanja, pa čeprav na »P«.