V 50 letih od ur do mehatronike

Besedilo: Štefan Žargi
Kategorija: Gospodarstvo / torek, 3. oktober 2006 / 05:00

Družba Iskra Mehanizmi Lipnica je pred 50 leti postala del Iskre, prej pa je bila obrat Plamena. Danes partnerjem ponujajo tudi razvojne rešitve.

Lipnica – Ker visoko poletje ni najbolj primeren čas za proslave, so se v Iskri Mehanizmih odločili, da 50. obletnico svojega dela proslavijo jeseni. V juliju je namreč minilo pet desetletij, odkar so iz pred drugo svetovno vojno ustanovljene tovarne ur TULIP postali del Iskre Elektromehanike in začeli proizvodnjo električnih stenskih ur, števcev in številčnikov za telefonske centrale in električne števce. Iz male »Pirčeve tovarnice«, kot so ji rekli, v nekoliko večji stanovanjski hiši je Damjan Hafner, ki je Iskro Mehanizme vodil kar 33 let, začel graditi tovarno, ki je v 70. letih prestopila tudi na drugi breg Lipnice, število delovnih mest pa je s prvotnih 60 do 80 naraslo na prek 300. Nosilni proizvod je postal števec telefonskih pogovorov, ki so ga izvažali po vsem svetu. Ustvarili so si ugledno ime, pridobili spoštovanje številnih domačih in tujih partnerjev, bili zelo sodobno opremljeni in delovno dobro organizirani.

Do novih programov le z znanjem

Veliko prelomnico v zgodovini Iskre Mehanizmov pomeni konec 80. in začetek 90. let, ko je razpadel jugoslovanski trg, začel se je razpad sistema Iskre, v Lipnici pa so imeli tudi že povsem zastarele programe. Sredi najhujše krize je v začetku leta 1993 vodenje podjetja prevzel izkušeni Milan Bavec, ki se je srečal z nehvaležno nalogo zmanjševanja števila zaposlenih, predvsem pa izredno zahtevnega iskanja novih proizvodnih programov. Urne in druge števne mehanizme je namreč zamenjala elektronika. Ekipa Milana Bavca je našla nove možnosti v proizvodnji gospodinjskih aparatov za Philips, komponent za informacijske prikazovalnike za Bosch in pogonov za stikalne ure za Horstmann. Hkrati s tem, ko so z gradnjo novih nadomestili z denacionalizacijo izgubljene prostore, je prevladalo spoznanje, da nadaljnji razvoj omogoča le znanje. Začeli so osvajati nove tehnologije, metode vodenja in sodobne standarde. Poudarjeni skrbi za kakovost, zanesljivost, zmanjševanje stroškov so dodali tudi inovativnost – postali so učeče se podjetje. Razvili so nove programe na osnovi malih motorjev in mehatronike, komponente za avtomobilsko industrijo ter lastne informacijske prikazovalnike. Število zaposlenih se je začelo povečevati, v Kamniku so odprli obrat brizgane plastike s 120 zaposlenimi. Podali so se na pot koncerna s podjetji v Rusiji, na Kitajskem in v Bosni.

Postali so razvojni dobavitelj

Leta 2005 je vodenje Iskre Mehanizmov prevzel dr. Marjan Pogačnik, ki pravi, da je njegova prva naloga konsolidacija treh glavnih programov: aktuatorjev (delov za avtomobilsko industrijo), mehanizmov (števnih mehanizmov, števcev, prikazovalnikov) in aparatov (mali gospodinjski aparati, aparati za osebno nego). Pod geslom »Ponujamo rešitve« postaja družba Iskra Mehanizmi razvojni dobavitelj, saj se bo vse drugo po Pogačnikovem prepričanju prej ali slej preselilo na Kitajsko. To pa zahteva krepitev kompetenc (zaposlujejo vrhunske kadre za razvoj) in razvoj dobaviteljskih verig. Perspektivo vidijo v mehatroniki (elektronsko krmiljenih pogonih ter mehanizmih) in jesen, v kateri praznujejo svojo 50. obletnico, pomeni tudi zadovoljstvo s tem, da imajo polno zasedene zmogljivosti. Uspešno je stekla proizvodnja avtomobilskega releja v sodelovanju z Avtoelektriko (uspešen projekt Slovenskega avtomobilskega grozda), začeli so proizvodnjo visokocenovnega paličnega mešalnika, ki so ga sami razvili za Philips (naročilo 350.000 kosov na leto!), zaupanih (in plačan razvoj) jim je še pet projektov avtomobilskih komponent za svetovne avtomobilske proizvajalce.