Tudi ogrevanje na lesno biomaso je lahko udobno

Besedilo: Boštjan Bogataj
Kategorija: Gorenjska / nedelja, 1. oktober 2006 / 05:00

Investitorje pred uporabo lesne biomase največkrat zaustavi visoka začetna investicija, čeprav je tega energenta na Gorenjskem v izobilju.

Biomaso predstavljajo les, trave, energetske rastline, rastlinska olja in podobno. Iz biomase lahko s kurjenjem pridobivamo toploto, ki jo nato po potrebi pretvorimo v mehansko in električno energijo. Energijo pridobljeno iz biomase imenujemo bioenergija. Zaradi veliko oblik biomase in različnih načinov njenega izkoriščanja pa je najbolj poznana oblika vira energije lesna biomasa. Približno 7-10 odstotkov osnovnih energetskih potreb na svetu zadostimo z lesno biomaso. Lesna biomasa obsega predvsem naravni les iz gozdov (les, vejevje, grmovje …), lesne odpadke iz industrije (odpadni kosi, žagovina, lubje …) in odpadni proizvodi iz lesa (palete, leseni zabojniki …).

Biomaso smo ljudje za kuhanje in ogrevanje uporabljali vse od odkritja ognja. V prejšnjem stoletju so biomaso v precejšni meri nadomestili fosilna viri energije (premog, nafta, zemeljski in naftni plin in drugo), predvsem zaradi cenenosti in udobja pri uporabi. Slabost fosilnih virov je, da onesnažujejo okolje in so na voljo v omejenih količinah. Tudi lesne biomase ni v neomejenih količinah, a so obnovljiv vir energije. Ob pravilni rabi je ne more zmanjkati, hkrati pa ne onesnažuje okolja.

Kako nastane biomasa? Sonce daje potrebno energijo za rast biomase. S pomočjo klorofila in pod vplivom sončne svetlobe se iz vode, ogljikovega dioksida in zraka tvori ogljikov hidrat (monosaharid - sladkor), obenem pa se sprošča kisik. Sončna energija se spremeni v kemijsko energijo, ki je vezana v obliki organskih ogljikovih spojin v rastlinah. Celoten postopek imenujemo fotosinteza. Fotosintezi nasproten proces je razkrajanje biomase (trohnenje ali gorenje), pri čemer se ob porabi kisika in oddajanju ogljikovega dioksida sprošča toplota. Oba procesa sta povezana in v okolju potekata neprestano. Celoten ciklus traja toliko časa, kolikor porabi rastlina, da zraste do velikosti, ki je primerna za uporabo, kar pa je neprimerno manj, kot je bilo potrebno za nastanek fosilnih virov energije.

Energetsko izkoriščanje lesne biomase pomeni manjšo rabo fosilnih virov energije in s tem čistejše okolje. Zaradi tega uvrščamo biomaso med obnovljive in ekološko neoporečne vire energije. Z lesno biomaso v prvi vrsti pridobivamo toploto, ki jo lahko nato uporabimo za ogrevanje ali pa tudi za proizvodnjo električne energije. V zadnjem času postajajo vse bolj popularni sistemi za daljinsko ogrevanje, kjer v eni toplarni proizvajamo toploto za ogrevanje vseh objektov v določenem kraju. Toplo vodo pošiljamo po ceveh iz toplarne do vsakega posameznega objekta, nazaj pa se vrača ohlajena voda.

Pretvorba energije lesne biomase v toplotno energijo poteka v za to izdelanih posebnih napravah za kurjenje lesne biomase - kotlih. Sodobni kotli so za razliko od starih narejeni tako, da v njih poteka pridobivanje toplote mnogo bolj učinkovito in okolju prijazno. Poleg tega pa poteka razvoj v smeri povečevanja udobja z avtomatizacijo kurjenja (nalaganje goriva in reguliranje gorenja). Poznamo več vrst goriva lesne biomase: polena, sekanci, peleti in briketi. Prednosti izkoriščanja lesne biomase je več: je obnovljiv vir energije, prispeva k nujnemu krčenju in čiščenju gozdov, z manjšo porabo fosilnih goriv zmanjšuje onesnaževanje, denar za nakup goriva ostaja doma, zagotavlja razvoj podeželja in odpira nova mesta. Med slabosti pa štejemo visoko ceno tehnologije (visoka cena kotlov in napeljave), hkrati pa se še premalo zavedamo pomena obnovljivih virov energije.