Tomo Križnar

Najslavnejši zapornik poletja 2006

Tomo Križnar se je kot posebni odposlanec slovenskega predsednika dr. Janeza Drnovška marca odpravil v Čad, da bi sprte strani v sudanskem Darfurju prepričal k podpisu mirovnega sporazuma. Vizuma za vstop v Sudan ni dobil, vendar je kljub temu prestopil mejo, saj ni več zmogel pogleda na humanitarno katastrofo. Sredi julija se je z zbranim materialom odločil za vrnitev v domovino, vendar so ga tamkajšnje oblasti zaprle. »Vsaka izkušnja je lahko dobra. Tudi slaba. Tudi moja izkušnja z zaporom,« je bila ena prvih mislih Toma Križnarja v začetku septembra ob vrnitvi v domovino. Dokumenti, slike in filmi so tudi po izpustitvi ostali v Sudanu. Po diplomatskih kanalih jih Križnar želi nazaj, vendar bo pot do njih zelo težka, saj postopek proti njemu še vedno ni zaključen. Marsikdo Križnarjeve odisejade ne razume, sam pa jim odgovarja, da je v Darfurju doživel barbarizem, ki ga je potrebno izkoreniniti, saj bo sicer preživel in prišel tudi v Evropo. Spopadi in genocid so posledica boja velesil za črno zlato – nafto. »Zločine je treba obsoditi, preden bodo postali nekaj normalnega tudi pri nas. Ko si bodo zaželeli naše kvalitetne vode in lepih gozdov, bomo na vrsti mi,« pravi Tomo Križnar. Naravna bogastva so v interesu brezbrižnih globalizatorjev, zato si morajo majhni, skromni in nemočni že sedaj zagotoviti obrambo. S Križnarjem bo to uspelo tudi Sloveniji.