Minister za finance dr. Anddrej Bajuk z evrskimi bankovci v rokah

Uvedba evra je zgodovinski uspeh za Slovenijo

"Uvedba evra je zgodovinski trenutek za Slovenijo in poplačilo za dobro in temeljito opravljeno minulo delo," pravi minister za finance dr. Andrej Bajuk in poudarja, da je Slovenija na prevzem evra dobro pripravljena.

Slovenija bo 1. januarja 2007 tolar zamenjala za evro. S kakšnimi občutki se poslavljate od tolarja, s kakšnimi sprejemate evro?

»Težko bi rekel bolje, kot je nekoč že dejal guverner Banke Slovenija Mitja Gaspari, da bomo dobro zamenjali z boljšim.«

 

31. december torej ne bo le slovo od starega leta, bo tudi slovo od še dokaj mladega tolarja. Se boste zaradi tega tudi kako drugače poslovili od starega leta?

»Vsekakor bo letošnje slovo od starega leta na neki način drugačno od prejšnjih, predvsem v luči uvedbe evra. To bo zgodovinski trenutek za Slovenijo in poplačilo za dobro in temeljito opravljeno minulo delo. Gre za velik uspeh naše države, ki prva od novih članic uvaja evro, saj je edina izpolnila maastrichtska merila. Ob tem pa ne bomo zaspali na lovorikah uspeha. Zavedamo se, da je za dobro delovanje v območju evra in za polno izkoriščanje prednosti skupne valute potrebna predvsem preudarna ekonomska politika po sami uvedbi.«

 

Je Slovenija dobro pripravljena na prevzem evra?

»Vlada se je skupaj z Banko Slovenije v zadnjem letu vsekakor zelo intenzivno pripravljala na prevzem nove valute in prepričan sem, da smo dobro pripravljeni. Poskrbeli smo, da je bila pravočasno sprejeta potrebna zakonodaja, vzporedno pa so potekale praktične priprave, testiranja informacijskih sistemov, obveščanje javnosti in ostale dejavnosti. Seveda to ne pomeni, da kakšne manjše tehnične težave niso možne, vendar pa to ne bo nič takega, kar bi ogrozilo nemoten prevzem nove valute. Ljudje so lahko mirni.«

Slovenija bo prva med novimi članicami Evropske unije prevzela evro. Ali zgolj zato, ker je bila edina sposobna izpolniti zahtevne konvergenčne kriterije, ali morda tudi zato, ker se drugim novim članicam z uvedbo evra ne mudi?

»Dejstvo je, da je Slovenija prva in edina izmed novih držav članic, ki je izpolnila kriterije za prevzem. Tudi vse ostale države imajo obvezo, da prevzamejo skupno valuto, vendar so si pri tem zastavile različne časovnice. Vsaj dve državi (Estonija in Litva) sta načrtovali prevzem evra hkrati s Slovenijo, vendar žal nista izpolnili kriterijev. Poleg njiju v mehanizmu menjalnih tečajev, ki velja za pripravljalnico za evro, sodelujejo še Ciper, Latvija, Malta in Slovaška, za katere lahko upravičeno pričakujemo uvedbo evra, ko bodo izpolnili pogoje. Za ostale nove države članice pa po trenutno razpoložljivih načrtih velja, da evra ne bodo prevzele pred letom 2010.«

 

Slovenska politika (pa tudi stroka) je bila ob uvedbi evra zelo enotna, kar sicer ni značilno za vse velike nacionalne projekte. Čemu pripisujete to enotnost?

»Že pred vstopom v EU sta Ministrstvo za finance in Banka Slovenije pripravila temeljito ekonomsko analizo o posledicah uvedbe evra v Sloveniji, ki je jasno pokazala, da dobrobiti skupne valute odtehtajo morebitna tveganja. Na tej podlagi in ob zavedanju, da se v območju evra nahajajo naši najpomembnejši gospodarski partnerji, je bila odločitev za čim hitrejši prevzem razmeroma enostavna. Brez dvoma sta k tej odločitvi prispevala tudi ugled in trdnost, ki si ju je evro kot valuta pridobil v letih od njegove uvedbe.«

 

Kaj so po vašem mnenju glavne prednosti uvedbe evra v Sloveniji?

»Uvedba evra v Sloveniji bo vsekakor povečala stabilnost našega monetarnega sistema ter gospodarstva v celoti. V prvi vrsti uvedba evra odpravlja devizno tveganje za naše izvoznike in uvoznike ter pomembno znižuje stroške menjave valute. Koristna bo tudi za potrošnike, saj prinaša večjo transparentnost cen ter posledično spodbuja konkurenčnost glede na druge države. Ker bo Slovenija prva in edina izmed novih držav članic, ki bo drugo leto uvedla evro, se s tem veča tudi njena prepoznavnost in atraktivnost za tuje investicije.«

 

Ankete kažejo, da je ljudi ob uvedbi evra najbolj strah morebitnih podražitev izdelkov in storitev. Je njihova bojazen upravičena?

»Res je v nekaterih državah, ki so evro že uvedle, prišlo do neupravičenih podražitev. Vendar pa je pri tem treba poudariti, da je šlo za zelo ozek nabor izdelkov ter predvsem storitev, ki na skupno merilo inflacije niso pomembno vplivali. V Sloveniji se tega pojava vsekakor zavedamo, zato smo že zelo zgodaj začeli z dvojnim označevanjem cen ter tudi s projektom nadzora nad cenami, pri čemer je pomembno sodelovanje Vlade RS s potrošniškimi organizacijami. Vseskozi poudarjamo tudi pomen medijev, ki bodo nemudoma izpostavili morebitne neupravičene podražitve in bodo lahko vplivali na izbiro potrošnikov.«

 

Slovenija bo z uvedbo evra vodenje denarne politike prepustila Evropski centralni banki. Kaj to pomeni za Slovenijo?

»Prenos pristojnosti denarne politike na Evropsko centralno banko (ECB) in dejstvo, da država ne vodi več svoje politike deviznega tečaja, nekateri navajajo kot potencialno slabost uvedbe evra. Vendar pa je treba poudariti, da bo Slovenija aktivno sodelovala pri oblikovanju denarne in ekonomske politike, saj bo po uvedbi evra slovenska centralna banka postala del evrosistema in bo kot njegov sestavni del opravljala naloge v skladu s smernicami ECB. Guverner Banke Slovenije bo postal član Sveta ECB. Na ta način bo Slovenija enakovredna članica pri odločanju o denarni politiki območja evra, katere primarni cilj je ohranjanje stabilnosti cen.«

 

Zgodba o evru se za Slovenijo s 1. januarjem 2007 ne bo končala, ampak se bo pravzaprav šele začela. Država bo tudi po uvedbi evra v skladu s paktom o stabilnosti in rasti morala skrbeti za nizko inflacijo in za zdrave finance. Kako bo to dosegala? Bodo k temu prispevale tudi strukturne reforme?

»Slovenija je v skladu s pravili pakta stabilnosti in rasti obvezana postopno zmanjševati svoj javnofinančni primanjkljaj. Naš cilj je v letu 2008 doseči strukturni saldo na ravni – 1 odstotek BDP. Ta vlada je v preteklih letih primanjkljaj že pomembno znižala: če je ta še leta 2003 znašal 2,8 odstotka BDP, se je do konca leta 2004 znižal na 2,3 odstotka BDP, v letu 2005 pa nadalje na 1,4 odstotka BDP. S postopnim nižanjem primanjkljaja nameravamo nadaljevati, prav tako nameravamo ohranjati nizko stopnjo inflacije, ki nas bo v območju evra ohranjala konkurenčne. Za dvig konkurenčnosti in višje stopnje rasti je vlada sprejela tudi celovit paket gospodarskih reform, ki se postopno uvajajo. Z njihovo pomočjo bomo lahko polno izkoristili možnosti, ki nam jih prinaša skupna valuta.«

 

Mednarodni denarni sklad in Evropska komisija sta opozorila Slovenijo, da bo zaradi posledic staranja prebivalstva morala pripraviti reformo pokojninskega sistema. Je reforma potrebna?

»Opozorilo Mednarodnega sklada in Evropske komisije temelji na projekciji, ki je bila narejena na osnovi trenutnih demografskih podatkov, ob predpostavki, če Slovenija ne bi reagirala in se v prihodnosti ne bi nič spremenilo. Nobenega dvoma ni, da se prebivalstvo v Evropi stara. Prav tako je znano, da je v Sloveniji problem staranja prebivalstva med izrazitejšimi v Evropi, saj je naša rodnost med najnižjimi v Evropi. Poenostavljeno povedano: 1,2 otroka na žensko, kolikor je povprečje v Sloveniji, na dolgi rok ni vzdržno. To pa ima svoje javnofinančne posledice, saj se na dolgi rok delež izdatkov za pokojnine, starostno nego in zdravstvo močno poveča, od leta 2005 do 2050 kar za 9,7 odstotka BDP. To seveda ne pomeni, da nas jutri čaka katastrofa. Velja ravno nasprotno: na kratki in na srednji rok (približno do leta 2020) je naš položaj vzdržen. Res pa je, da bodo reforme toliko manj radikalne in boleče, kolikor prej se jih bomo lotili. Vlada je v tem okviru že pripravila nekatere ukrepe: najprej je tu potrebno izpostaviti višjo stopnjo zaposlenosti, ki na dolgi rok pomembno vpliva na vzdržnost sistema. Potem je treba omeniti zakon o valorizaciji vseh socialnih transferjev, ki v sistem vnaša preglednost, saj uvaja enotno valorizacijo. Pripravljamo tudi celovito reformo na trgu kapitala, ki bo omogočila kakovostno zasebno varčevanje za starost. Nedvomno pa bodo prvemu paketu sledili nadaljnji ukrepi, saj le postopnost rešitev lahko privede do rezultatov, ki bodo resnično vzdržni na dolgi rok.«

Zgodilo se je


Gorenjski glas: glasilo osvobodilne fronte za Gorenjsko četrtek, 17. februar 1949

Kranj je svečano proslavil stoletnico Prešernove smrti

... V torek, 8. t. m., pa je bila tudi republiška proslava osredotočena na Kranj in sicer na pesnikovem grobu. Te slavnosti se niso udeležili le zastopniki slovenskih ustanov ... 

Bled / sreda, 22. maj 2019 / 22:03

Predsednika parlamentov obiskala Gorenjsko

Radovljica, Bled – Predsednica Nacionalnega sveta Švicarske konfederacije Marina Carobbio Guscetti, ki je v teh dneh na povabilo predsednika Državnega zbora Dejana Židana na uradnem obisku v Sloven...

Objavljeno na isti dan


Zanimivosti / ponedeljek, 26. januar 2009 / 07:00

Kadar se zasliši čisto tiha tišina

Brez suhe klobase na mršav petek v korak z nagajivim soncem proti sedlu Suha (in brez suhih rokavic, ki so ostale pozabljene doma).

Zanimivosti / ponedeljek, 26. januar 2009 / 07:00

Do cerkve po Merkurjevi poti

S Placa do cerkve v Kropi po novem vodi obnovljena pot. Ureditev je predlagal Bine Kordež, finančno pa so jo podprli v Merkurju.

Zanimivosti / ponedeljek, 26. januar 2009 / 07:00

Pevska pot Mance Izmajlove

Študentka odkrije, da njeno pravo ni tisto pravo, odloži juridične učbenike in se odloči za odrske in koncertne deske. Iz rodnih Lesc v London, spet v Lesce, nato v Moskvo in spet v Lesce ...

Šport / ponedeljek, 26. januar 2009 / 07:00

Želje in volje mu ne manjka

Še ne 16-letni Nik Peternel je trenutno eden najbolj obetavnih članov Smučarskega kluba Radovljica

Kultura / ponedeljek, 26. januar 2009 / 07:00

Rad imam besedne igre

V Farnem kulturnem društvu Koroška Bela so pred novim letom premierno uprizorili komedijo Vaje v slogu Raymonda Queneauja. Režiral jo je "prvi sosed" društva, dramski igralec in režiser Gregor Čušin....