Bohinj

Besedilo: Vilma Stanovnik
nedelja, 1. januar 2006 / 05:00

Letos so v Bohinju slovesno in hkrati z mnogimi pomembnimi pridobitvami obeležili 100-letnico bohinjske železniške proge, ki naj bi po zagotovilih odgovornih znova postala bolj živa, ob njej pa bi imeli še več možnosti za razvoj turizma, ki je zagotovo razvojna priložnost občine. Turizem pa se bo lahko razvijal le ob čisti vodi, zato bodo prihodnja leta veliko pozornosti namenjali izgradnji kanalizacijskega sistema in čistilne naprave.

Bohinjci so se ob julijski slovesnosti zelo razveselili obiska muzejskega vlaka, ki je ob stoletnici bohinjske proge v Bohinjsko Bistrico pripeljal tudi številne goste. Med njimi je bil tudi minister za promet Janez Božič, ki je Bohinjcem obljubil, da bo naredil vse, da bo proga tudi vnaprej ostala živa. Eden od porokov za to je, da so letos dodobra obnovili železniško postajo in njeno okolico, v Bohinju pa so tudi formirali poseben odbor, ki bo za začetek skušal uresničiti namero, da se bohinjska železniška proga sprva aktivira vsaj v turističnem smislu.

Na železniški postaji se od letošnjega poletja naprej začenja tudi tako imenovana večnamenska pot od Bitenj do Stare Fužine, imenovana po inženirju Maksu Klodiču. Večnamenska Klodičeva pot, ki trenutno še ni prva kolesarska steza, saj je še precejšen del neasfaltirane, pa je vendarle dokaz, da se uresničuje dolgoletna želja tako domačinov kot obiskovalcev in turistov, da bodo nekoč vendarle imeli pravo kolesarsko pot, ki je trenutno še namenjena tudi kmetijski dejavnosti in pohodništvu. Dolga je 6,5 kilometra, ker pa gre prek več kot dvajsetih zasebnih zemljišč, pa je bilo ob izgradnji veliko težav pri pridobivanju soglasij lastnikov. V zadnjem času pa tako domačini kot obiskovalci ugotavljajo, da bi bil asfalt na poti dobra rešitev, zato so odgovorni na občini, ki so za dela na poti že porabili okoli dvanajst milijonov tolarjev prepričani, da bo kmalu asfaltirane precej več, povezali pa naj bi jo tudi z Zgornjo dolino do Jereke.

Prav tako kot večnamenska pot je pomembna pridobitev v Bohinjski Bistrici Ceconijev par, pa prenovljena Zoisova ura in Grajski park, na novo označene in olepšane ulice, pa most čez Belco, obnova javne razsvetljave in kanalizacije ter razne zasaditve in postavitev novih klopi. Prav tako je v Bohinjski Bistrici nova pošta, obnovljena lekarna, pa tudi dotrajana občinska stavba je bila potrebna temeljite prenove, ki se prav tako zaključuje. Do 1. marca drugo leto naj bi v Bohinjski Bistrici zgradili nov stanovanjsko poslovni center, ki so ga začeli graditi letos septembra, v njem pa naj bi bilo tudi enajst neprofitnih stanovanj.

Zelo pomembno za občino Bohinj je, da je vlada konec letošnjega leta sprejela sklep, s katerim določa, da je tako centralna čistilna naprava kot kanalizacijsko omrežje predmet državnega lokacijskega načrta, kar pomeni, da bo država poskrbela tudi za večji del finančnih sredstev, občina pa je že pripravila projekte. Tako naj bi se gradnja lahko začela že konec drugega leta. Vrednost projekta je blizu dvajset milijonov evrov, v Bohinju pa se zavedajo, da so čiste vode njihova velika prednost in tudi razvojna možnost. Brez tega tudi ne bi bilo veliko vredno dejstvo, da je velik del občine v Triglavskem narodnem parku. Ker se trenutno pripravlja tudi nov zakon o Triglavskem narodnem parku občina tvorno sodeluje tudi pri tem, žal pa je zelo omejena pri gradnjah v območju parka, kjer je za vsak poseg treba ogromno dovoljenj.

Po vseh zapletih je občina kot solastnica letos jeseni izstopila iz družbe Vodni park Bohinj. Ker prodaja tudi zemljišče severno in južno od Vodnega parka, naj bi bila tako možnost širjenja tako kopanih površin parka kot izgradnja hotela v neposredni bližini parka, kar naj bi dalo dodatnega zagona turizmu v Bohinjski Bistrici. Če bo razvoju začela slediti še Kobla s smučiščem, bo turizem v Bohinjski Bistrici zagotovo lahko v kraju živel vse leto.

Kakšen naj bi bil razvoj turizma v Bohinju, so s posebno študijo, ki so jo poimenovali »Program razvoja turizma v Bohinju 2006 – 2014« letos nakazali mladi domači bohinjski strokovnjaki, ki so odločno povedali, da je najprej treba prebivalce prepričati, da bodo svoje preživetje videli v turizmu, se odločali za poklice v turizmu in tudi po šolanju ostali doma. Ob tem je pomembno tudi povezovanje s kmetijstvom, pridelava biološko neoporečne hrane, ki jo gostje vse bolj cenijo. Bo pa pri tem veliko dela, saj je prvi bio hotel v Bohinju že ostal brez predznaka bio, saj mu ni uspelo zadostiti predvidenim standardom. Žal pa je kmetijstvo v Bohinju veliko izgubilo, ker je ostalo brez sirarne in s tem z močno zmanjšano mlečno proizvodnjo, tako da sedaj večina sloni na mesni proizvodnji.

V Bohinju je zelo uspelo evropsko prvenstvo v muharjenju, ki je letos junija na Gorenjsko privabilo več kot sto tekmovalcev, ob njih pa tudi množico spremljevalcev, novinarjev in vseh, ki sodijo na velika tekmovanja. Evropsko prvenstvo v muharjenju je bilo največje ribiško tekmovanje, ki je bilo kdaj organizirano v Sloveniji, ob lepem vremenu in odlični organizaciji pa so se na koncu med tekmovalci najbolj veselili prav naši ribiči, saj je v posamični konkurenci zmagal Dušan Žunter, pa tudi ekipno je Slovenija osvojila prvo mesto.

Anton Urh, Darja Lazar, Dušan Čop, Zdravko Cesar, Milena Cesar, Jože Sodja (vsi Lista za Bohinj), Jožef Cvetek, Janez Smukavec (oba Nova Slovenija, Krščanska ljudska stranka), Matilda Arh, Marija Ogrin (obe Slovenska demokratska stranka), Zvonko Šolar, Milan Arh (oba Socialni Demokrati), Dušan Vučko, Janez Rozman (oba Liberalna demokracija Slovenije), Dušan Jović (Lista za razvoj podeželja) in Jože Žvan (Lista za boljšo požarno varnost in reševanje).

Občinski nagrajenci:

Zlata plaketa: Vincenc Resman

Srebrna plaketa: Muzejsko društvo Žiga Zois Bohinj

Bronasti plaketi: Stanislav Žmitek, Janez Zupanc

Častni znak: Klemen Langus, Stanislava Zupan, Ana Bajt