Gorenjski glas / petek, 9. april 1999
letn. 52, št. 28, 48 strani
U\J rJJM iV/l
Kranj, 9 aprila - Avtorji zbornika, glavno breme so nosili Gorenjski niuzej Kranj in ravnateljica Barbara Ravnik - Toman, urednik zbornika in višji kustos v muzeju Jože Dežman
U\J rJJM iV/l
Kranj, 9 aprila - Avtorji zbornika, glavno breme so nosili Gorenjski niuzej Kranj in ravnateljica Barbara Ravnik - Toman, urednik zbornika in višji kustos v muzeju Jože Dežman in neutrudniTo so Jože Dežman, Janez Lončar, Janez Kunšič, Slavko Hribar, Zdravko Ribnikar, Alfonz Šile, Polde.Blizu 9 tisoč jih je bilo
Višji kustos Gorenjskega muzeja v Kranju Jože Dežman, ki je
zaslužen za raziskovanje tega, za politiko dolgo spornega segmenta slovenske zgodovine, pravi, da je bilo na območjuJože Dežman v zborniku med drugim piše, da naj bi prvi Gorenjec padel v nemški vojski 1. Oktobra leta 1943 v Rusiji, po nekaterih podatkih pa je nemška mobilizacija terjala žrtve že prej.Tudi med mrtvimi je največ žrtev iz letnikov 1921 -1925," je zapisal Jože Dežman.
Največ mobilizirancev je umrlo na vzhodni fronti oziroma v sovjetskem ujetništvu.



Zgornja Gorenjska
Kranjska Gora
Jesenice
Žirovnica
Radovljica
Bled
Gorje
Bohinj
Osrednja Gorenjska
Tržič
Naklo
Kranj
Preddvor
Jezersko
Šenčur
Cerklje na Gorenjskem
Južna Gorenjska
Železniki
Žiri
Gorenja vas-Poljane
Škofja Loka
Medvode
Vodice
Vzhodna Gorenjska
Komenda
Kamnik
Mengeš
Trzin
Domžale
Moravče
Lukovica
Karavanke