Zemljišča dobili v last, v posest pa še ne

Kmetje s Sorškega polja, ki so že pred dvajsetimi leti v denacionalizacijskih postopkih dobili deleže na državnih zemljiških kompleksih, se v okviru Združenja solastnikov Sorško polje in Komasacijskega odbora Bitnje zavzemajo za to, da bi ta zemljišča dobili tudi v posest in da bi jih lahko sami obdelovali.

Kranj – Kot poudarjajo v združenju solastnikov in v komasacijskem odboru, je problem posledica denacionalizacije na območju Sorškega polja, ki se je sicer z zemljiškoknjižnimi vpisi končala že okrog leta 2000. Namesto da bi kmetje kot denacionalizacijski upravičenci dobili vrnjena zemljišča v naravi, se je država takrat odločila drugače – kmetom je dala lastniške deleže na zemljiških kompleksih, tako imenovane čredinke (ena od oznak). Po oceni združenja gre za skupno okoli 230 hektarjev zemljišč, na slabi polovici teh zemljiških kompleksov je lastnica država, preostali del pa je razdeljen med približno sto solastnikov, ki so delež večinoma dobili v denacionalizacijskih postopkih. »Ker ni šlo za vrnitev v naravi, temveč za solastnino na zemljiškem kompleksu, je bila izročitev v posest odložena do razdružitve solastnine oziroma do komasacije,« pojasnjujejo v združenju in dodajajo: »Vsi solastniki so vpisani v zemljiški knjigi s svojimi solastniškimi deleži na posameznih parcelah, parcele so vrisane v katastru in vsak kmet lahko pokaže, na kateri je solastnik.«

Čeprav je od denacionalizacije minilo že več kot dvajset let, le redki zemljišča, ki jih imajo v solastnini, tudi obdelujejo. Večino zemljišč je vse od denacionalizacije naprej obdeloval KŽK, sicer tudi zakupnik državnih zemljišč na tem območju, pri tem pa s kmeti-solastniki ni sklepal zakupnih pogodb, za obdelovanje jim ni plačeval nikakršne zakupnine, za ta zemljišča je od države tudi uveljavljal neposredna plačila ...

Zemljišča želijo tudi v posest

Vse to je razlog, da so kmetje-solastniki začeli s prizadevanji za ureditev lastniških in posestnih razmer, za zavarovanje svojih pravic so tudi pooblastili odvetniško družbo. Kot so pojasnili v združenju in komasacijskem odboru, je cilj njihovih aktivnosti prepovedati KŽK-ju izvajati kmetijsko dejavnost ali kakršnokoli drugo rabo na parcelah, na katerih nima urejenih pogodbenih razmerij. Od KŽK-ja tudi zahtevajo, da odstrani s teh zemljišč vse naprave (električne pastirje) in preda zemljišča solastnikom v posest, na upravne enote so poslali zahteve za umik Gerkov na zemljiščih, za katera KŽK nima urejenih pogodbenih razmerij, od agencije za kmetijske trge in razvoj podeželja bodo tudi zahtevali revizijo subvencij in neposrednih plačil, ki jih je država izplačala KŽK-ju. Če se v KŽK-ju ne bodo odzvali na njihove zahteve, bodo solastniki svojo lastnino zaščitili po sodni poti z vložitvijo tožb zaradi vznemirjanja lastninske pravice, tožb za plačilo uporabnine za petletno obdobje nedovoljene uporabe zemljišč, za povrnitev neupravičeno pridobljene koristi (subvencije) in za povrnitev škode, ki jim je v zadnjih petih letih nastala, ker na zemljiščih niso mogli izvajati kmetijske dejavnosti.

Zemljišč za obdelovanje primanjkuje

Kmetje-solastniki si prizadevajo za ureditev solastnine tudi zato, ker na Sorškem polju primanjkuje zemljišč za obdelovanje in ker bi zemljišča, če bi jih dobili tudi v posest, lahko sami obdelovali. Zdaj pomanjkanje zemljišč rešujejo tako, da jih najemajo tudi v drugih občinah – Škofja Loka, Medvode, Šenčur, Naklo, pri tem pa, kot pravijo, plačujejo za najem zemljišč od zasebnikov tudi do trikrat več, kot je na primer KŽK lani plačeval državi, ki s tem spravlja malega kmeta v neenak položaj.

Da je interes za zemljišča na Sorškem polju velik, kaže tudi odziv na razpis sklada kmetijskih zemljišč in gozdov za začasno obdelavo državnih zemljišč, za katera je sklad KŽK-ju s koncem lanskega leta v celoti odpovedal zakupno razmerje.

Kmetje-solastniki skupaj s skladom začenjajo na Sorškem polju komasacijo, v okviru katere bodo tudi razdružili solastnino; z ministrstvom za kmetijstvo pa se dogovarjajo že tudi za vzpostavitev namakalnega sistema. Sklad je ob koncu januarja že povabil kmete-solastnike na predstavitev postopka komasacije, takrat so tudi imenovali osemčlanski komasacijski odbor, ki ga vodi Robert Langerholc. Na dveh kasnejših srečanjih so se zainteresirani solastniki tudi dogovorili, da je komasacijski odbor hkrati tudi upravni odbor združenja solastnikov. Združenje ni formalno registrirano in združuje solastnike, ki so tudi pooblastili odvetniško družbo za zastopanje v morebitnih postopkih glede solastnine in komasacije.

Razdružitev solastnine v komasacijskih postopkih

Razlogov za to, zakaj lastniki tudi po več kot dvajsetih letih vrnjenih zemljišč še niso dobili v posest, je več. Kot pojasnjuje Irena Majcen, direktorica Sklada kmetijskih zemljišč in gozdov RS, so bile že denacionalizacijske odločbe na tem območju posebne v tem, da upravičencem odvzetih zemljišč niso vračale v last in posest, ampak le ustrezno »solastniško površino na množici parcel«. Posledica takšne denacionalizacije so primeri, ko si tudi po več deset solastnikov, ki pred podržavljenjem zemljišč niso bili med seboj v nobenem razmerju, po vračilu deli lastništvo zemljišč; tam, kjer niso bile vrnjene celotne parcele, pa je med solastniki ostala tudi država, ki jo sicer zastopa sklad. Zakon o denacionalizaciji sicer določa, da si solastniki kompleks kmetijskih zemljišč razdelijo sporazumno v nepravdnem postopku ali pa predlagajo občinskemu upravnemu organu, pristojnemu za kmetijstvo, uvedbo komasacijskega postopka; če pa sporazumna razdelitev ni izvedljiva, pa vsak od solastnikov lahko vloži zahtevo za razdružitev solastnine na sodišče. Prednost komasacije pri razdelitvi solastnine je v tem, da solastnikov ne bremeni stroškov, saj praviloma vse krije kmetijsko ministrstvo. Medtem ko sklad zadnja leta ni soglašal z razdelitvijo solastnine v komasacijskih postopkih, pa je zdaj njegova politika drugačna – tovrstne komasacije celo spodbuja. Tako so že v začetni fazi postopki za komasacijo 230 hektarjev zemljišč v Bitnjah, za 110 hektarjev zemljišč v Lahovčah in za 620 hektarjev zemljišč na Pšati, za komasaciji v Bitnjah in Lahovčah so tudi že imenovali komasacijski odbor.

Brez konkretnih odgovorov iz KŽK-ja

Z vprašanji smo se obrnili tudi na KŽK Kmetijstvo. Zanimalo nas je, ali drži, da že vseskozi obdelujejo zemljišča v solastnini, da s solastniki nimajo sklenjenih zakupnih razmerij, ne plačujejo uporabnine za zemljišča in dobivajo od države za ta zemljišča tudi subvencije pa tudi to, kdo je po njihovem mnenju kriv, da kmetje vrnjenih zemljišč še vedno niso dobili v posest in torej v obdelavo. Iz KŽK-ja na vprašanja nismo dobili konkretnih odgovorov, pojasnili so le, da glede zakonitosti odpovedi zakupne pogodbe poteka sodni postopek in da zato zdaj ne morejo dati podrobnejših odgovorov.