Pasna zaponka iz Lajha, 6. stoletje, pozlata, poldragi kamni. Izkopavanja Magelan, 2009 / Foto: Lajlan Jaklič

Dediščina arheološkega kustodiata Gorenjskega muzeja

Petinšestdeset let Gorenjskega muzeja (22)

Arheološki Kranj je poznan v svetu po najdbah iz Lajha, odkritih konec 19. in na začetku dvajsetega stoletja. Odkopanih je bilo okoli sedemsto grobov z zlatim in srebrnim nakitom, meči, dolgimi noži in orodjem iz časa preseljevanja ljudstev. Žal pa so vse najdbe, ki so postale eden najpomembnejših materialnih virov za poznavanje germanskih ljudstev v šestem stoletju, odšle na Dunaj in v Ljubljano. Kranj je dobil muzej šele leta 1953. Prvi kustos arheolog je postal Andrej Valič, odličen poznavalec arheološke Gorenjske in izkopavalec najdišč, kot so Drulovka, grobišče okrog kranjske farne cerkve s kostnico, Vrtičnik pri Tupaličah in Ajdna nad Potoki. Andrej Valič se je upokojil leta 1997.

Prelomnico so prinesle stalna razstava Železna nit, odprta leta 2002, in sistematične arheološke raziskave v Kranju. Sledile so številne razstave in vitrine meseca, ki so javnosti odpirale pogled v preteklost s pomočjo novih arheoloških odkritij. V letih od 2004 do 2009 so potekale raziskave na Sejmišču in Savski cesti. Na dan so prišla izjemna odkritja. Posebne, mednarodne pozornosti je bil deležen t. i. grob alemanske kneginje. Najdbe so bile prikazane na razstavi Zlata doba, ki je z velikim uspehom gostovala tudi v Zagrebu in Beljaku.

Po letih zahtevnih konservatorskih posegov pa prihajajo v Gorenjski muzej tudi preostale najdbe iz Lajha. Prikazali jih bomo na julijski razstavi v sklopu gostujoče dediščine arheološkega nakita iz Beograda, Brežic, Kopra in Tolmina. Z razstavo želimo opozoriti na pomen kulturne dediščine, ki je najbolj pomemben narodov »nakit«. Opomniti želimo tudi samo mesto Kranj na njegovo žlahtno dediščino ter obveze, ki jo ima do nje. Hkrati pa odpiramo tudi pogled na novo družbeno vlogo muzejev. Sodobni muzeji postajajo središča posameznih krajev in povezujejo skupnost s svojim znanjem in delovanjem. Širijo vednost o ljudeh in vlogi kulturne dediščine v njihovem življenju. Evropski parlament je letošnje leto razglasil za leto kulturne dediščine in jo prepoznal kot temeljni izobraževalni, identitetni in razvojni kapital. In če smo že pri arheologiji, levji časovni delež pripada prav njej!

Zgodilo se je


Gorenjski glas: glasilo osvobodilne fronte za Gorenjsko četrtek, 17. februar 1949

Kranj je svečano proslavil stoletnico Prešernove smrti

... V torek, 8. t. m., pa je bila tudi republiška proslava osredotočena na Kranj in sicer na pesnikovem grobu. Te slavnosti se niso udeležili le zastopniki slovenskih ustanov ... 

Gospodarstvo / sreda, 1. julij 2020 / 10:17

Volitve v zbornico bodo četrtega oktobra

Kranj – Kmetijsko gozdarska zbornica Slovenije (KGZS) je že februarja razpisala volitve v svet KGZS in v svete območnih enot KGZS, ki naj bi bile maja, a jih je morala potlej zaradi epidemije covid...

Objavljeno na isti dan


Prosti čas / petek, 18. maj 2007 / 07:00

Čas za mladost v Kranju

Minuli konec tedna se je v gorenjski prestolnici začel 13. festival Teden mladih.

GG Plus / petek, 18. maj 2007 / 07:00

Razdeljeni bi dobili več kot enotni

Zgornja Gorenjska želi postati samostojna pokrajina. Izračuni kažejo, da bi v razdeljeni Gorenjski zaradi slabše razvitosti dobila več denarja za naložbe in razvojne programe kot v enoviti.

Splošno / petek, 18. maj 2007 / 07:00

Pohvala za prvomajsko budnico

Pihalni orkester Jesenice-Kranjska Gora ima pomembno kulturno poslanstvo, tokrat pa ga moramo pohvaliti za vsakoletno prvomajsko budnico po mestu. V svojem jutranjem pohodu se ustavijo na stalnih...

GG Plus / petek, 18. maj 2007 / 07:00

eGorenjska bo nova prelomnica

"Osebno razvoj eGorenjske primerjam z dvema zgodovinskima prelomnicama. Prva je bila uveljavitev obveznega osnovnošolskega sistema v času Marije Terezije, druga pa vzpostavitev železničarske mreže po...

Splošno / petek, 18. maj 2007 / 07:00

Zala in Aleksandra

Na odprtju slikarske razstave Mojce Sekulič Fo v Kosovi graščini sta nastopili mladi glasbenici iz Glasbene šole Tržič in Glasbene šole Radovljica. Zala Marn igra klarinet že šesto leto, s...