Najvišji vrh Prekmurja

Kugla ali Sotinski breg (418 m) - ... ali, kot mu pravijo, Prekmurski Triglav. Razglednik, ki leži v Krajinskem parku Goričko, nam ponudi lep razgled na radgonske in goričke gorice.

Ko se odpravim na raziskovanje Slovenije, običajno skušam združiti naravo, šport in kulturo. Naš današnji izlet je precej oddaljen od Gorenjske, zato si je potrebno ob poti ogledati še kakšno znamenitost. No, če smo pa v tistem koncu na dopustu v toplicah in imamo s seboj kolesa, je povsem prijeten tudi vzpon s kolesom. Povzpeli se bomo na Kuglo ali Kugel oz. Sotinski breg, ki s svojimi 418 m predstavlja najvišji vrh Prekmurja.

Po štajerski avtocesti se zapeljemo proti Mariboru, kjer zavijemo desno na Pomursko avtocesto in nadaljujemo proti Murski Soboti. Avtocesto zapustimo na izvozu Sv. Jurij ob Ščavnici in nadaljujemo proti Radencem, kjer zavijemo proti Gornji Radgoni. Na koncu Radencev zavijemo desno proti Gederovcem; sledijo si kraji Krajna, Skakovci, Cankova. Nadaljujemo skozi vasi Pertoča, Večeslavci, Rogašovci, Serdica. Naslednja vas je Sotina, kjer ob gostilni Sbüll zavijemo levo proti Kuglu, na kar nas tudi opozori smerokaz. Na manjšem križišču zavijemo desno v smeri Kugle. Tukaj je najbolje parkirati in po možnosti zajahati kolo, kajti vzpon poteka po asfaltirani cesti.

Cesta se vzpne med hišami, na križišču zavijemo levo. Naklon postane malce večji in razgled je z vsakim metrom lepši; sploh če smo po dežju, ko je oprano ozračje. Pot se še vedno vije med posameznimi hišami, mestoma precej strmo, nato pa nas v zmernem vzponu pripelje do meje z Avstrijo, kjer zavijemo levo na makadam, ki nas pripelje do lesenega razglednega stolpa z zvonikom, kar označuje vrh Prekmurskega Triglava.

Z vrha je čudovit razgled na Goričko, proti delu Madžarske, delu Avstrije. Vinorodni okoliš je pred nami in zaradi edinstvene pokrajine je obisk tega kuclja doživetje v vseh letnih časih, ko lahko opazujemo, kaj se dogaja s trto, kako zori grozdje ali kako se grozdje v vinskih kleteh spreminja v vino, trta pa počasi lega k počitku.

Hrib, ki leži na severnem delu Goričkega, na meji z Avstrijo, je sestavljen iz paleozojskih skrilavcev, kar pomeni, da je kamninska zgradba najstarejša daleč naokoli. Predstavlja torej geomorfološko značilnost okolice. Na južnem obrobju hriba je še vedno aktiven kamnolom.

Sestop, če smo s kolesom, je po poti vzpona, če pa smo peš, lahko sestopimo v smeri markacij na sever, na avstrijsko stran. Na vznožju hriba se markacije izgubijo, verjetno zato, ker smo v Avstriji, zato je najbolje prečiti kanal in se peš, po cesti vrniti na izhodišče, v Sotino do avtomobila.

Z vrha je baje možen sestop tudi po geološki poti številka 5 v sotesko Ledave. Ta sestop poteka po 365 stopnicah, a priznam, da tega sestopa nisem prehodila in ne vem, kako je videti.

Vzpon na Sotinski breg je kratek, zelo, a ker leži na povsem drugem koncu Slovenije, predlagam, da si po sestopu ogledamo še največji slovenski grad s 365 obodi v vasi Grad, vzpnemo pa se lahko tudi na Tromejnik, med Slovenijo, Avstrijo in Madžarsko, dan pa zaključimo s kopanjem v enih od številnih toplic. Ja, Slovenija je majhna, a zelo lepa.

Nadmorska višina: 418 m

Višinska razlika: 217 m

Trajanje: 1 ura

Zahtevnost: 1 zvezdica