Mehiška pustolovščina gorjanskih učencev

Besedilo: Maša Likosar
Kategorija: Zanimivosti / sreda, 14. avgust 2024 / 08:25

Julija se je sedem učencev Osnovne šole Gorje v spremstvu petih odraslih podalo na pustolovščino v Mehiko, kjer so na mednarodnih otroških igrah ICG v različnih športnih disciplinah zastopali svojo občino.

Zgornje Gorje – Osnovna šola Gorje je bila po besedah Nenada Pilipoviča, vodje projekta, leta 1997 prva šola iz Slovenije, ki je nastopila na svetovnem šolskem prvenstvu ISF. Od tedaj se njihovi učenci redno udeležujejo tovrstnih športnih tekmovanj. Letos so se odpravili na mednarodne otroške igre ICG v Mehiki, kar je bil že 18. projekt gorjanske šole. »Naša prioriteta so zimske igre, ki jih trenutno ni na sporedu, zato smo se odločili za poletne igre, na katerih učenci tekmujejo v atletiki,« je pojasnil Pilipovič.

Udeležbo na tekmovanju si učenci prislužijo z uspehi na šolskih športnih tekmovanjih. »Običajno gre za trenirane športnike, večinoma smučarske tekače, v preteklosti pa smo imeli tudi motokrosista,« je dejal Pilipovič, ob tem pa dodal, da za del finančnih sredstev učenci prispevajo tudi sami z delom v lokalnem okolju. »Potovanje pa ni zgolj tekmovalne narave, saj si z učenci ogledamo tudi turistične znamenitosti.«

Najboljši rezultat na letnih igrah

Ekipa, ki so jo sestavljali Tjaž Dolžan, Val Ambrožič, Kristjan Žvan, Lovro Poklukar, Mirjam Tomaževič, Taida Mulalić in Tara Torkar, je dosegla četrto mesto v štafeti, kar je najboljši rezultat gorjanske šole na letnih igrah, medtem ko so njihovi nekdanji učenci na zimskih igrah doslej osvojili že skupno 35 medalj.

Ob prihodu v Mehiko so učence presenetili živahni barviti trgi, energična glasba in prijaznost domačinov. Medtem ko so raziskovali lokalne znamenitosti, kot so piramidi Sonca in Lune ter plavajoča tržnica, so imeli priložnost spoznati bogato mehiško kulturo in kulinariko. Kako je bilo, so nam zaupali ob vrnitvi, ko so jim na trgu pred stavbo Občine Gorje pripravili sprejem.

Tjaž Dovžan je potovanje opisal z besedami: »Bilo je super.« Zanimivi so mu bili metroji, čeprav so bili, kot je dejal, precej natrpani. »Mehika ima precej več prebivalcev kot Slovenija, v mestih pa je neprijeten vonj, saj niso zelo čista. Tudi kakovost zraka je pri nas boljša. Ko je enkrat padal dež, je voda drla po cestah, kot da teče reka.«

Valu Ambrožiču je bila v Mehiki najbolj všeč hrana, saj rad eksperimentira z različnimi okusi. »Ko potujem z družino, vedno pokušam nove jedi. Jedli smo takose in burritose. Čeprav lahko te jedi jemo tudi v Sloveniji, so v Mehiki drugačne, bolj pristne. Bili smo v Leonu in Ciudadu de Mexicu. Videli smo plavajočo tržnico, a zaradi dežja nismo mogli nanjo.«

Da je bila izkušnja edinstvena, je potrdil tudi Kristjan Žvan: »Že samo glavno mesto je večje od celotne Slovenije. Najbolj sta mi bili všeč njihova hrana in kultura. Videl sem, da ljudje jedo na tleh, pri obroku pa se zberejo vsi skupaj. Pogosto smo slišali glasbo mariačijev, naučil pa sem se tudi nekaj španskih besed.«

Gorjanci smo malce trmasti

Lovru Poklukarju so v spominu ostali avtobusi: »Z odprtimi vrati so vozili tudi pri večji hitrosti, medtem ko so ljudje vstopali in izstopali kar med vožnjo. Ogled piramid je bila zanimiva izkušnja, žal pa se nismo smeli povzpeti nanje. V Leonu je bil bazen, vendar so nam na recepciji prepovedali kopanje. Ker pa smo Gorjanci malce trmasti, smo se vseeno odpravili v vodo. Na poti nazaj smo se ustavili tudi v Istanbulu, kjer smo si ogledali nekaj mošej.«

Čeprav zanimiva, je bila mehiška izkušnja po besedah Mirjam Tomaževič tudi naporna: »Najbolj naporno je bilo tekmovanje, saj smo bili proti koncu vedno bolj utrujeni. V primerjavi z Mehiko je Slovenija zelo čista in zelena. Tamkajšnje vode ne smeš piti iz pipe, ampak le iz kupljenih plastenk; in bila je čudnega okusa. So bili pa domačini zelo prijazni.«

Na tekmovanju v Mehiki so spoznali tudi učence drugih sodelujočih slovenskih šol. »Udeležencev je bilo zelo veliko, spoznali pa smo tudi učence iz Slovenj Gradca, poleg tega so bili tam še učenci iz Velenja in Celja. S številnimi smo se spoprijateljili. Mehičani so bili vedno nasmejani in veseli. Na ulici lahko srečaš tudi starejše ljudi, ki prodajajo razne izdelke, česar pri nas ni,« je vtise strnila Taida Mulalić.

Eno največjih mest na svetu

Tara Tokrat pa je opisala tamkajšnje vremenske razmere: »Vreme je bilo večinoma ugodno, le en dan je bila poplava, prav tisti dan, ko smo šli v mesto. Tam je trenutno zimsko obdobje, vendar so temperature vseeno med 25 in 30 stopinjami. Domačini so kljub temu nosili dolge rokave in hlače, medtem ko je bilo nam prijetno toplo.«

Učence je spremljal tudi gorjanski župan Peter Torkar, ki je dejal, da Občina Gorje vselej podpre projekt gorjanske šole. »Potovali smo kar 12 tisoč kilometrov daleč, zato smo želeli učencem ponuditi celostno izkušnjo,« je poudaril. Pojasnil je, da se je iger udeležilo 60 občin iz 29 držav. »Čeprav je Ciudad de Mexico eno največjih mest na svetu, je presenetljivo čisto, vsaj na glavnih ulicah. Ulice v ozadju pa so povsem drugačen svet. Enkrat smo se želeli podati na stransko ulico, a smo si zaradi varnosti raje premislili. Ena najlepših znamenitosti pa so piramide,« je izkušnjo strnil župan.