Opozorila o neenakostih v zdravstvu

Besedilo: Nika Toporiš
Kategorija: Zanimivosti / nedelja, 11. avgust 2024 / 08:10

Nujna sprememba v načinih podeljevanja koncesij, nepravična porazdelitev stroškov, neenak položaj javnih zdravstvenih zavodov, opozorilo glede načrtovane uvedbe t. i. super nadur – vse to so glavne točke opozorila Združenja zdravstvenih zavodov Slovenije, ki zaradi vseh naštetih anomalij pričakuje nujen sestanek z ministrico za zdravje Valentino Prevolnik Rupel in direktorico Zavoda za zdravstveno zavarovanje Slovenije Tatjano Mlakar.

Ljubljana – Združenje zdravstvenih zavodov Slovenije v luči predlaganih izhodišč za spremembo Zakona o zdravstveni dejavnosti, ki jih je vlada sprejela konec maja, opozarja na pomembne neenakosti med javnimi zdravstvenimi zavodi in koncesionarji. Predložili so svoje predloge za spremembo zakona, v okviru katerih poudarjajo, da zgolj urejanje zaposlovanja ne bo rešilo osnovnih težav javnih zdravstvenih zavodov. Ključna težava, ki jo vidijo, je neenakost med javnimi zavodi in koncesionarji, kar zahteva nujne ukrepe ministrstva za zdravje.

Najprej uvedba pravičnih cen

Obstoječa zakonodaja omogoča koncesionarjem, da prejmejo enako plačilo kot javni zdravstveni zavodi, kljub temu da nimajo enakih odgovornosti in obveznosti, kot so plačilo regresa, nadomestila za bolniško odsotnost, dopusti v skladu s kolektivno pogodbo in stroški za izobraževanje. Javne zdravstvene zavode to postavlja v neenak položaj, saj zagotavljajo neprekinjeno zdravstveno varstvo in dostop do vseh storitev, vključno z manj donosnimi in visoko specializiranimi storitvami. »Zato mora ministrstvo za zdravje pred sprejetjem zakona najprej uvesti pravične cene med javnimi zdravstvenimi zavodi in koncesionarji ter šele nato uvesti spremembe, navedene v izhodiščih,« so prepričani v združenju, kjer poudarjajo, da trenutne razmere ogrožajo izboljšanje delovanja javnih zdravstvenih zavodov.

Nepravična porazdelitev stroškov

V cenah zdravstvenih storitev na bolnišnični ravni so priznani stroški za izvajanje neprekinjenega zdravstvenega varstva, ki jih lahko po zakonodaji izvajajo le javni zdravstveni zavodi. Kljub temu so cene teh storitev enotne za vse izvajalce zdravstvene dejavnosti, kar pomeni, da koncesionarji, ki teh storitev ne morejo izvajati, prejemajo dodatek za neprekinjeno zdravstveno varstvo. Podoben problem se pojavlja pri diagnostičnih storitvah, kot sta računalniška tomografija in magnetna resonanca. Koncesionarji brez lastne opreme napotijo paciente k drugim izvajalcem, Zavod za zdravstveno zavarovanje Slovenije pa plača opravljeno storitev dvakrat – koncesionarju in dejanskemu izvajalcu.

Spremembe v podeljevanju koncesij

Združenje poziva ministrstvo za zdravje k spremembi načina podeljevanja koncesij, da bi se zaščitili javni zdravstveni zavodi. Kot so prepričani v Združenju zdravstvenih zavodov Slovenije, bi koncesionarjem morali omejiti obseg storitev glede na njihovo pogodbo in zmogljivosti ter zagotoviti, da zaposlujejo lastne zaposlene. Prav tako morajo imeti vnaprej določen obseg storitev, ki ga ne smejo povečati brez spremembe koncesijske pogodbe ali podelitve nove koncesije. »Trenutni sistem omogoča takšne ekstreme, kot je možnost, da se lahko vsi zdravniki določene specialnosti, tudi tisti, ki so zaposleni v javnih zdravstvenih zavodih, dogovorijo in samo prek ene koncesije neomejeno ponujajo in izvajajo zdravstvene storitve za državljane,« so zgroženi v združenju.

Načrtovana uvedba super nadur

Združenje je v ospredje postavilo tudi načrtovano uvedbo »super nadur« kot novo obliko stimulacije za zaposlene v javnih zdravstvenih zavodih. Svoje pomisleke so pojasnili: če se stroški teh t. i. super nadur prenesejo v ceno zdravstvenih storitev, bo ta povečana cena veljala tudi za koncesionarje, ki že zdaj lahko bolje plačujejo svoje zaposlene. Prepričani so, da bi uvedba »super nadur« lahko še dodatno spodbudila odhode zaposlenih iz javnih zavodov h koncesionarjem.

Odziv zasebnikov

Strokovno združenje zasebnih zdravnikov in zobozdravnikov Slovenije v odzivu na poziv Združenja zdravstvenih zavodov za odpravo neenakosti med javnimi zavodi in koncesionarji opozarja na zavajanja v njihovih trditvah. Poudarjajo, da zakon zahteva, da koncesionarji plačujejo zdravstvene delavce vsaj v višini, ki velja za javni sektor, in da imajo koncesionarji zakonsko predpisane enake obveznosti glede zdravstvenega varstva, da zagotavljajo storitve v enakem obsegu, vendar proporcionalno glede na velikost programa.

Opozarjajo tudi, da se koncesionarji pri napotitvah na diagnostične storitve ravnajo po enakih pravilih kot javni zavodi, ter zavračajo očitek, da bi bili v ugodnejšem položaju. Dodajajo, da imajo koncesionarji omejitve v koncesijskih pogodbah, medtem ko javni zavodi nimajo takšnih omejitev, in opozarjajo na nepravično primerjavo.

Strokovno združenje zasebnih zdravnikov in zobozdravnikov Slovenije poudarja, da koncesionarji sami krijejo stroške za prostore, opremo, investicije, izgube in posojila, medtem ko država in občine te stroške krijejo javnim zavodom. Ob pozivu zavodov k omejevanju koncesij pa pojasnjujejo, da se koncesija lahko podeli izključno, če vsi javni in občinski zdravstveni zavodi zavrnejo izvajanje določenega programa na svojem območju.