Tisti lepi dan v Vogrčah

Besedilo: Jože Košnjek
Kategorija: Slovenija / petek, 9. avgust 2024 / 13:14

Vsako javno priznanje, ki je podeljeno Slovencu na Koroškem, ni zgolj priznanje za prejemnika, ampak je tudi prispevek k afirmaciji celotne narodne skupnosti in dokaz, da je ta živa in ustvarjalna.

Sredi julija je koroški deželni glavar dr. Peter Kaiser podelil veliki častni znak dežele Koroške mag. Romanu Verdelu, dolgoletnemu ravnatelju Slovenske glasbene šole v Celovcu, vplivnemu občinskemu politiku v Borovljah in pobudniku za ustanovitev zasebnega dvojezičnega vrtca Jaz in ti v Borovljah, ki bo letos prvič po dvajsetih letih delovanja prejel občinsko podporo. Pred kratkim pa je deželna vlada sklenila, da bo Veliki častni znak dežele Koroške podelila tudi Bernardu Sadovniku, županu Občine Globasnica in predsedniku Skupnosti koroških Slovenk in Slovencev, ter Ingrid Gasser iz znane podjetniške družine v Bilčovsu, ki je znala podjetništvo združiti s kulturo. Sadovnik pa je tudi zagovornik dvojezičnosti in čezmejnega sodelovanja.

Veselo na vogrškem odru

Po petletnem zatišju se bo dvorišče pred župniščem v Vogrčah/Rinkenbergu nad Pliberkom znova spremenilo v gledališče na prostem. Leta 1999 je Katoliško prosvetno društvo za Vogrče in okolico pripravilo prvo gledališko uprizoritev na prostem. Kasneje jih je bilo še devet. Letos bo na vrsti enajsta, in sicer komedija Tistega lepega dne, ki jo je po noveli Cirila Kosmača za oder priredil Srečko Fišer, na vogrški oder pa jo je postavila Alenka Hain, po rodu Kranjčanka, ki že dolgo živi na Koroškem in sodeluje s številnimi slovenskimi kulturnimi društvi. Komedija Tistega lepega dne se dogaja v tridesetih letih preteklega stoletja na Primorskem, vendar ima veliko skupnega z usodo koroških Slovencev. Velik del Primorske je bil takrat pod Italijo in je bila raba slovenščine z zakonom prepovedana. Domačini pa se upirajo in slovensko besedo in narodne pesmi uporabljajo naskrivaj.

»Vaška skupnost igra pri pripravi igre veliko vlogo, k sodelovanju pa povabimo tudi posameznike iz sosednjih krajev, saj so se nekateri domači kulturni delavci odselili, prišleki pa ne znajo slovensko. Zato je treba gledati na to, da ohranimo domačo besedo in jezik v tej obliki, kot smo ju gojili doslej,« je povedala predsednica društva Verena Jamer. Premiera bo danes, 9. avgusta, ob 21. uri, ponovitve pa bodo 10., 11., 14., 16. in 17. avgusta.