Znanost zamenjal za fotografijo

Besedilo: Alenka Brun
Kategorija: GG Plus / petek, 21. julij 2023 / 17:28

Odkar ve za fotografijo, ga je zanimala popotniška. Pravi, da je to zelo pester žanr, ki črpa iz preostalih žanrov fotografije. Pa vendar ni postal popotniški fotograf čez noč. Pred nekaj meseci se je Škofjeločan Nejc Draganjec vrnil z Antarktike.

Šestintridesetletni Nejc Draganjec je hobi sicer spremenil v posel, vendar kot rad pove, se to ni zgodilo čez noč. Po izobrazbi je biolog, specializiral se je celo za molekularno biologijo, tako da bi lahko rekli, da je znanost zamenjal za fotografijo, čeprav sam pravi, da je iz znanosti »prešaltal« v umetnost.

Našel se je v popotniški fotografiji. Z njo želi gledalcu predati občutek, ki ga je sam imel v trenutku in prostoru, ko je fotografija nastala. Zanima nas, ali je potem mogoče neke vrste vplivnež oziroma t. i. influencer. Po kratkem premolku je jasen, da bi se težko označil za vplivneža. Mogoče v drugih časih, pred korono, ki mu je mimogrede precej in čez noč spremenila življenje. Danes bi se lažje predstavil kot nekdo, ki veliko izobražuje druge zainteresirane za to področje fotografije. S fotografijo se Draganjec namreč ukvarja tako rekoč vse življenje, zadnjih 15 let bolj profesionalno, z njo pa se preživlja kakih sedem let.

Antarktika

Sredi februarja se je vrnil z Antarktike, kjer je bil dva meseca in pol. Tokrat jo je videl prvič. Razloži, da je podjetje Silversea Expeditions na svoji luksuzni ekspedicijski križarki pred časom iskalo fotografa. »Ker imam na Facebooku eno največjih fotografskih skupin, so želeli v njej objaviti komercialno sporočilo, da iščejo fotografa. Preden sem odobril objavo, sem oglas preveril. Res so ga iskali in mimogrede sem jim omenil, da bi me delo mogoče zanimalo – in na koncu so se po skoraj dveh letih razgovorov odločili zame.« Vendar njegovo delo ni bilo ravno enako delu fotografov na klasičnih križarkah. V bistvu je bil generalna fotografska podpora na križarki. »Karkoli je kdo na tem področju potreboval, sem bil na voljo – za osebje križarke in njene goste. Vodil sem fotografske tečaje in delavnice, pa tudi ekskurzije na Antarktiki. Veliko sem svetoval, k čemur so pripomogle tudi moje izkušnje iz preteklosti.« Nasmehne se, da je res večina fotografirala z mobiteli, je pa med gosti opazil tudi takega s kamero srednjega formata, za katero je vedel, da je njena cena okoli osemdeset tisoč evrov.

Ker je bil na križarki del posadke, je pred tem opravil številna urjenja. Na njej je ostal dva meseca, kar je pomenilo šest turističnih plovb. Križarka je lahko sprejela 250 gostov, a med njimi Slovencev ni srečal. Veliko pa je bilo Nemcev, Japoncev in Američanov.

Nemirno morje znane morske ožine

Z morsko boleznijo nima težav, edino Drakov preliv ga je vedno znova presenetil. Pravi, da je zelo zanimivo gledati ljudi, ki so vznemirjeni, v pričakovanju nove dogodivščine, potem pa križarka zapluje v prehod … »Težko opišem, kako je to sploh videti. Na normalen dan so tu valovi visoki od sedem do deset metrov. Vendar to niso klasični valovi … Tu se srečajo tokovi, vode so turbulentne. Ladjo dviguje in spušča, suče … Obstaja sicer mit o t. i. Drakovem jezeru, ko gladina ne valovi, a jaz ga nisem doživel.«

Prvinskost nedotaknjenega okolja

In kaj je tisto, kar na Antarktiki najbolj očara ljudi? »Morda se bo slišalo klišejsko: razgledi,« pravi Škofjeločan. »Mislim, da sem nekaj podobnega doživel v Skandinaviji in v osrčju Amazonije …« Pristnost, divjost, odročnost in nedotaknjenost okolja so bili torej glavni razlogi, da je Antarktika pritegnila tudi njega. Doda še, da ga jeseni čaka Arktika in bo tako »uradno bipolaren«, se zasmeje.