Gorenjski dan v Beljaku

Besedilo: Jože Košnjek
Kategorija: Zanimivosti / ponedeljek, 5. avgust 2024 / 19:06

Na tradicionalnem Beljaškem sejmu (Villacher Kirchtag) v Beljaku že skoraj dvajset let namenjajo en dan sosedi Sloveniji. Letos je bil ta dan ponedeljek, 29. julija.

Beljak – Znani koroški potopisec in upokojeni profesor na avstrijskih srednjih in visokih šolah dr. Jože Till, rojen v Železni Kapli, je v svojem najnovejšem kulturnozgodovinskem vodniku po Štajerski in Koroški namenil kar precej pozornosti Villachu oziroma Beljaku, drugemu največjemu mestu na Koroškem. Med drugim je zapisal, da se mesto z znamenito cerkvijo svetega Jakoba, ki je tudi zavetnik mesta, z vzorno ohranjenim mestnim središčem, z reko Dravo, ki se vije pod mostovi, in z grenkimi spomini na drugo svetovno vojno, ko je bilo zaradi prometnega vozlišča drugo najpogosteje bombardirano mesto v Avstriji, le dvakrat letno pojavi v središču pozornosti. Prvič za pusta, ko se spremeni v avstrijsko trdnjavo norcev – Narrenhochburg, in drugič konec julija in v začetku avgusta, po godu svetega Jakoba z Beljaškim sejmom oziroma žegnanjem.

V sejemskih dneh že običajno živahno mesto še bolj oživi, še posebno na Glavnem trgu, v okolici Jakobove cerkve in na dvorišču občinske hiše. Začetki žegnanja oziroma Kirchtaga segajo v leto 1936. Vojna ga je leta 1940 prekinila. V vsakdanjik Beljaka se je vrnil 7. avgusta leta 1948. Na njem so obiskovalci lahko prvič po vojni kupovali brez za vojne in povojne čase značilnih živilskih kart. Pandemija je v letih 2020 in 2021 prekinila tradicijo, zdaj pa sejem znova živi v vsem sijaju. Letošnji Kirchtag ima zaporedno številko 79.

Beljak, Bled, Mengeš in Moravče

Blizu dvajset let je en dan žegnanja, običajno ponedeljek, namenjen sosedi Sloveniji. Da je tako, ima velike zasluge pokojni blejski župan Jože Antonič, ki je leta 2002 s tedanjim beljaškim županom Helmutom Manzenreiterjem podpisal partnersko listino, ki sta jo – simbolično – na isti dan potrdila oba občinska sveta. In posledica tega je slovenski dan z imenom Pozdravljen, sosed.

Letos je bil ta dan ponedeljek, 29. julija. Ko so sredi dopoldneva na prireditveni oder pred mestno hišo stopili člani orkestra klavirskih harmonik Kulturnega društva Mihaelov sejem iz Mengša pod vodstvom Robija Stoparja, se je prostor pred občinsko hišo začel polniti. Slovenske viže Avsenikov, Slaka in drugih naših mojstrov te glasbe imajo na Koroškem ognjevite oboževalce. Slovenski dan so poleg glasbenikov – v Beljaku so zaigrali tudi Briški kvintet in trio iz Vojnika – obogatili legendarni tiskarski mojster Janez Rozman in kaligrafinja Mari Gregorin z Zgoše, člani in članice Rokodelskega centra iz Moravč in mojstrice peke iz Turističnega društva Mengeš pod vodstvom Zorke Požar, ki so si za svoj slogan izbrale S pesmijo v srcu. Njim se je pridružila tudi sekretarka Gorenjske turistične zveze Mirjam Pavlič iz Preddvora. Seveda pa nobena takšna prireditev ne mine brez Conditusove kremne rezine. V njegovi ekipi sta bila poleg Eme Pogačar še Tina Pavič in Andrej Guzelj.

Lectovo srce in blejske kremne rezine

Za sklep dopoldanskega slovenskega dneva je Gerhard Lepuschitz iz Bekštajna, vodja programa in veliki prijatelj Slovenije in še posebno slovenske narodnozabavne glasbe, ki je kot sodelavec beljaške mestne uprave mnogim slovenskim glasbenikom omogočil nastopanje na Koroškem, povabil na oder župana Beljaka Güntherja Albela in predstavnike sodelujočih občin iz Slovenije: župana Bleda Tonija Mežana in direktorico Zavoda za kulturo Bled Lejo Ferjan, predstavnika občin Mengeš in Moravče Jožeta Vahtarja in Milana Kokalja, direktorico Zavoda za turizem, kulturo, mladino in šport Občine Brda Tino Novak Samec in župana dvojezične koroške občine Globasnica Bernarda Sadovnika, ki je navdušen spodbujevalec čezmejnega sodelovanja. Beljaški župan je vsakemu poklonil lectovo srce kot simbol žegnanja, Blejci pa so gostitelja obdarili s pladnjem blejskih kremnih rezin.

Slovenski dan se je nadaljeval z nastopom tamburaške skupine iz Loč ob Baškem jezeru, zvečer pa je, tako kot vsa leta doslej, trg pred občino do zadnjega kotička napolnil Alpski kvintet.