Zmagovalci in vsi drugi
V času moje mladosti so nas učili, da je najpomembnejši moto olimpijskih iger, da je pomembno sodelovati, in ne zmagati. Še danes marsikdo misli, da je to tudi geslo olimpijskih iger. Vendar pa je uradno geslo Citius, altius, fortius (Hitreje, višje, močneje), ki velja že natanko sto let, izrekel dominikanski škof Henri Didon. Predstavljalo naj bi pomen športa za mlade generacije, Mednarodni olimpijski komite pa je to geslo začel uradno uporabljati na olimpijskih igrah v Parizu leta 1924.
Je pa dejstvo, da so olimpijske igre najprej organizirali v antični Grčiji. Dokument o začetkih antičnih olimpijskih iger se ni ohranil, obstajajo pa številne legende o njihovem začetku. Po eni od njih naj bi bile prve igre povezane z olimpijskim premirjem. Igre so bile krajevnega značaja, edina disciplina, v kateri so se tekmovalci pomerili, pa je bil tek na stadionu.
Pozneje so igre počasi prerasle v vsegrški dogodek, število športnih disciplin je naraščalo, zmagovalci so bili deležni velikih časti. Igre so prirejali vsaka štiri leta, obdobje med dvojimi igrami pa je bilo znano kot olimpijada, kar v nekaterih jezikih velja še danes.
Z rimsko nadvlado nad Grčijo so igre sčasoma izgubile pomen, zanimanje za oživitev olimpijskih iger pa je naraslo, ko so nemški arheologi sredi 19. stoletja odkrili ruševine antične Olimpije.
V tem času je baron Pierre de Coubertin razmišljal o vzrokih za francoski poraz v francosko-pruski vojni in prišel do sklepa, da je treba izboljšati telesno pripravljenost francoskih vojakov.
Coubertin si je igre zamislil kot način zbliževanja narodov, na katerem bi se mladeniči in mladenke pomerili v športnih disciplinah, namesto da se spopadajo v vojni. Na njegov predlog so bile prve olimpijske igre moderne dobe leta 1896 organizirane v Atenah in že takrat so postale največji mednarodni športni dogodek vseh časov. Kasneje so zimske in poletne olimpijske igre potekale ločeno, vendar v istem letu, od leta 1994 pa je med njimi dve leti razlike.
Zapisani podatki so le zelo kratek povzetek pregleda dogodkov, iz katerih so zrasli simboli. Tako olimpijski krogi govorijo o povezanosti petih celin sveta, o medsebojnem spoštovanju in prijateljstvu med narodi. Bela barva zastave simbolizira mir in hkrati tudi antične olimpijske igre, čas, v katerem so se zaustavile vse vojne.
Žal se iz zgodovine olimpijskih iger nismo veliko naučili. Vojne v Ukrajini, na Bližnjem vzhodu in še kje so dokaz, da so simboli zgolj simboli, geslo o sodelovanju je za večino že zdavnaj pozabljeno, olimpijske igre pa so postale (bolj ali manj) pošteno bojišče in priložnost za zaslužek.