Ne gora, glava!

Besedilo: Jelena Justin
Kategorija: Rekreacija / sreda, 31. julij 2024 / 09:14

Šmarjetna glava (2358 m n. m.) – »Pa to je samo hribček nad Kranjem!« Ni res! Nad Kranjem je Šmarjetna gora, v Julijskih Alpah pa je Šmarjetna glava. Čudovita gora, ki je del Bohinjske planinske poti. In ne, ni za vsakogar. Pot čez Komar.

Tokrat se bomo povzpeli na Šmarjetno goro, čudovito goro v Julijskih Alpah, na katero ne vodi nobena markirana pot. Do odcepa, ki ga označuje ogromen možic, nas bo vodila markirana pot čez Komar, pa mulatjera, ki vodi proti Doliču in naprej na Triglav. Šmarjetna glava je tudi del Bohinjske planinske poti.

Zapeljemo se na Vršič in se začnemo spuščati proti Bovcu. Na 50. serpentini, tik pred vasjo Trenta, zavijemo na stransko cesto, na levi strani, ki pelje v dolino Zadnjica. Po nekaj sto metrih parkiramo na urejenem parkirišču. S parkirišča nadaljujemo peš, naprej po dolini. Čudovita dolina, v kateri je kar nekaj vikendov, nas navda s prvinsko lepoto. Hodimo mimo odcepa za Pogačnikov dom na Kriških podih, v smeri Doliča, Luknje in Prehodavcev. Višje se cesta vzpenja skozi pas gozda. Po približno eni uri hoje po dolini, ki se ves čas vzpenja, dosežemo Utro, kjer je razcep poti. Nadaljujemo naravnost v smeri Luknje in Doliča. Ko dosežemo travnato pobočje, bodimo pozorni na smerokaz na skali, kjer piše Komar. Gre za zavarovano, direktno pot, ki iz doline Zadnjica vodi do stika z mulatjero, ki gre na Dolič. Pot je izjemno strma in izkušen gornik na njej ne potrebuje samovarovalnega kompleta, čelada pa je obvezna. Prečimo potok, stezica je ozka. Začne se strmo vzpenjati proti kapelici, kjer zavije desno. Sledi krajši zavarovani del, steza gre precej na »drito« navzgor. Dosežemo grapo, kjer je zagozden ogromen balvan, pod katerim se s pomočjo klinov prebijemo na drugo stran. Sledijo poličke, ki so ponekod zavarovane. Pravi užitek je omenjena pot! Prvinska, po naravnih prehodih, kjer je pristen stik z naravo. Pa še gneče ni. Ko je strmega dela konec, dosežemo manj strmo, travnato in ruševnato področje, po katerem dosežemo staro vojaško mulatjero, ki vodi na Dolič. Mulatjeri sledimo v smeri Doliča, vse do odcepa proti Triglavu. Zavijemo levo, prehodimo nekaj izrazitih ovinkov, ko dosežemo manjšo izravnavo, preden se mulatjera spet dvigne. Na tej izravnavi zagledamo na levi strani ogromnega možica. Bodimo pozorni, saj je na desni strani začetek brezpotja do Šmarjetne glave. Zavedajmo se, da vstopamo v brezpoten svet. Sem pa tja bomo opazili celo kakšnega možica. Začeten del poti je praktično skoraj po ravnem, ko dosežemo manjše sedelce, kjer se nam pokaže Šmarjetna glava, z desne strani pa opazimo tudi dobro vidno pot, po kateri bomo kasneje sestopili na Dolič. Izgubimo kakšen višinski meter in se čez dobro vidno stezo, preko melišča, povzpnemo do grebena, ki nas še loči od vrha Šmarjetne glave. Vršni vzpon poteka po grebenu, kjer je treba prijeti za skalo, saj je nekaj lažjega plezanja I. stopnje. Na vrhu, kjer je dokaj velik možic, smo v osrčju Julijskih Alp, v neposredni bližini najbolj obljudenih planinskih poti, ki se šibijo pod trumami pohodnikov, a mi smo sami, v miru in tišini. Triglav imamo na dosegu roke, ravno tako Kanjavec, pa Velsko dolino, Vernar, Tosc, Koštrunovec, Mišelj vrh, Mišelj konec, Hribarice itd. Prelestna kamnita narava nas obkroža. Z vrha sestopimo po poti vzpona, nato pa sledimo stezici, ki se nam je prej priključila z desne strani in nas bo pripeljala do heliporta nad Doličem. V koči se okrepčamo, nato pa po stari vojaški mulatjeri sestopimo nazaj v Zadnjico. Ja, ponosni smo lahko na današnjo prehojeno pot, saj ta ni od muh!

Nadmorska višina: 2358 m
Višinska razlika: 1750 m
Trajanje: 10–11 ur
Zahtevnost: 5 / 5