Ženin in nevesta sta le dobila blagoslov. / Foto: Gorazd Kavčič

Poroka po starem

V Bohinju je bilo ponovno živahno. V soboto je namreč v Ribčevem Lazu potekala tradicionalna prireditev Kmečka ohcet, ki jo organizira Turistično društvo Bohinj. Tokrat brez pravega para.

Začetki etnografske prireditve Kmečka ohcet segajo v preteklo stoletje, natančneje v leto 1955, ko je Jože Jeraj predlagal, da bi organizirali dogodek, s katerim bi privabili čim več obiskovalcev ter spodbudili turistični razvoj v Bohinju. Kot je pojasnil predsednik Turističnega društva Bohinj Boštjan Mencinger, je glavni namen dogodka predstaviti tradicionalne običaje. »Da ohranjamo spomin na stare čase in tradicionalne običaje, ki so jih nekdaj izvajali ob porokah. Prireditev je bila izpeljana že več kot šestdesetkrat, nekajkrat je odpadla zaradi različnih razlogov (epidemija, slabo vreme), ampak se trudimo,« je poudaril. Dodal je, da ga skrbi udeležba obiskovalcev, ki v zadnjih letih ni najboljša. »Prireditev je po mojem mnenju slabše obiskana, kot je bila pred leti. Odločili smo se, da dogodka ne bomo prestavljali; če razmere ne dopuščajo izvedbe, ga pač ne izvedemo. Veliko truda sicer vlagamo v to, da bi pritegnili ljudi in da bi Kmečka ohcet ponovno postala prepoznavna prireditev, saj je konec koncev vseeno tradicionalna. Želimo si jo obdržati, vlagamo veliko napora, bomo pa videli, kako bo v prihodnje,« je poudaril.

V treh dejanjih

Vseeno je tokratna prireditev privabila lepo število obiskovalcev, ki so prišli pogledat stare običaje in šege, povezane s porokami. Tokrat pravega para sicer niso poročili, so pa ljudsko igro ženitnih običajev, ki jih je z besedo spretno povezoval Jure Sodja, uprizorili člani Kulturno-umetniškega društva Triglav Srednja vas. Igro so sestavljala tri dejanja: pred nevestinim domom, šranga in na ženinovem domu. Prvi prizor je vezan na dejstvo, da so nekdaj v Bohinju zaklenili hišo, preden je prišel ženin po nevesto. Sledilo je kar nekaj pregovarjanja in naposled so le predali nevesto. V nadaljevanju so se obiskovalci lahko seznanili s šrango oziroma zaporo ceste. Ženin in njegovi svatje so morali vložiti kar nekaj truda, če so želeli nadaljevati pot. Zadnje dejanje je dogajanje na ženinovem domu, konec pa je takšen, kot se za tradicionalno poroko spodobi – ženin in nevesta odideta v kamrico, nadaljevanje pa je prepuščeno domišljiji. Celotna igra je potekala v bohinjskem narečju, kar naredi dogodek še dodatno poseben.

Dan poprej so sicer nameravali izpeljati tudi tradicionalno vasovanje, vendar ga žal zaradi slabega vremena niso prikazali v celoti. »Vasovanje je ženitovanjski običaj. Fant osvaja dekle in zvečer, ko se opogumi, potrka na njeno okno. Ni pa nujno, da okno odpre 'ta prava',« je še pojasnil predsednik TD Bohinj. Poleg plesa in glasbe, ki so ju za zbrane pripravili folklorniki, sta za dodatno zabavo poskrbela tudi Godba Bohinj in ansambel Igor in zlati zvoki.

Zgodilo se je


Gorenjski glas: glasilo osvobodilne fronte za Gorenjsko

Kranj je svečano proslavil stoletnico Prešernove smrti

... V torek, 8. t. m., pa je bila tudi republiška proslava osredotočena na Kranj in sicer na pesnikovem grobu. Te slavnosti se niso udeležili le zastopniki slovenskih ustanov ... 

Gospodarstvo / sreda, 3. junij 2009 / 07:00

Od kurilnega olja k sekancem

Na Kadivčevi kmetiji in vrtnariji v Hrastju so v nedeljo v okviru dneva biomase slovesno odprli daljinsko ogrevanje na lesno biomaso. Prej so na leto porabili od 15 do 20 tisoč litrov kurilnega olja.

Objavljeno na isti dan


Gospodarstvo / nedelja, 18. marec 2018 / 21:19

Merkur izboljšal dobičkonosnost

Nakelska družba Merkur trgovina je lani ustvarila več kot devet milijonov evrov dobička iz poslovanja, desetino so ga namenili za nagrajevanje zaposlenih.

Gospodarstvo / nedelja, 18. marec 2018 / 21:19

V Petrolu predlagajo šestnajst evrov dividende

Kranj – Delničarji Petrola bodo na skupščini 26. aprila v osrednji točki dnevnega reda obravnavali poročila o lanskem poslovanju in o uporabi bilančnega dobička. Uprava predlaga, da bi ves bilančni...

Zanimivosti / nedelja, 18. marec 2018 / 21:16

Najvažnejša točka v izobrazbi slepih

Naučiti se branja in pisanja, prirejenega prav za slepe, je ena izmed najvažnejših točk v izobrazbi slepega. Tako pravi zapis na hrbtni strani monografije o Minki Skaberne, ki je pred stoletjem ust...

GG Plus / nedelja, 18. marec 2018 / 21:11

Dediščina industrializacije

V sedemdesetih letih so kustosi Gorenjskega muzeja začeli raziskovati tudi teme iz novejšega časa po letu 1945. Na terenu so zbirali predmete, fotografije in drugo dokumentarno gradivo.

GG Plus / nedelja, 18. marec 2018 / 16:38

Slepim berejo tudi dramski igralci

Pred kratkim je stoto obletnico svojega nastanka praznovala Knjižnica slepih in slabovidnih v Ljubljani, ki je dobila ime po svoji ustanoviteljici Minki Skaberne, Kranjčanki, ki je imela veliko zaslug...