Rovtarji navdušujejo tako doma kot v tujini. / Foto: Vilma Stanovnik

Rovtarji gredo znova na Europeado na Sardinijo

Europeado, srečanje folklornih skupin iz vse Evrope, ki se v torek začenja na Sardiniji, bodo letos znova obiskali Rovtarji in ljudski godci Suha špaga.

Poseben poudarek udeležbe Rovtarjev in Suhe špage na Europeadi je vsakič promocija Škofje Loke z obema dolinama. Zato vedno odnesejo s seboj tudi propagandni material v tujih jezikih. Naredili so tudi zloženko s predstavitvijo Rovtarjev in Suhe špage v italijanščini, angleščini in nemščini.

Škofja Loka – Društvo Rovtarji, smučanje in kolesarjenje po starem, ter ljudski godci Suha špaga že od leta 2009 sodelujejo na Europeadah. To so srečanja folklornih skupin cele Evrope. Dvakrat so tako obiskali Italijo in Nemčijo, bili so na Poljskem, Švedskem, Finskem, Portugalskem, v Belgiji in Estoniji, povsod pa so predstavljali folklorno in etnografsko dediščino Slovenije.

Te dni se bodo odpravili v Italijo, prijazno zgodovinsko mestece Nuoro na Sardiniji. Na letošnji Europeadi, ki bo potekala od 23. do 30 julija, bo sodelovalo 120 skupin z okoli tri tisoč nastopajočimi. Iz Slovenije bodo tam štiri skupine.

»Rovtarji s starodobnimi kolesi, smučmi in v starih oblačilih smo bili vedno deležni še posebne pozornosti. Suha špaga je poskrbela za veselo vzdušje in lahke noge povsod, koder smo se prikazali. Letos odhajajo z nami tudi starejši folkloristi s Kokrice pri Kranju, ki bodo popestrili dogajanje na odrih,« pravi predsednik društva Rovtarji Branko Tavčar in dodaja, da je poseben poudarek njihove udeležbe vsakič promocija Škofje Loke z obema dolinama. Zato vedno odnesejo s seboj tudi propagandni material v tujih jezikih. Naredili so tudi zloženko s predstavitvijo Rovtarjev in Suhe špage v italijanščini, angleščini in nemščini. Letos bo z njimi potoval nekdanji župan Škofje Loke Miha Ješe, ki bo predstavil tudi Škofjeloški pasijon.

»Da lahko nastopamo na več prizoriščih tega festivala in na zaključni paradi, moramo potovati z avtobusom in trajektom, s seboj pripeljati obilico prtljage, kot so kolesa, smuči, glasbila in kostumi. Temu primerni so tudi stroški. Ker pa je dogodek zelo odmeven, bi bilo škoda, da nas ne bi bilo zraven,« še dodaja predsednik Tavčar.

Zgodilo se je


Gorenjski glas: glasilo osvobodilne fronte za Gorenjsko

Kranj je svečano proslavil stoletnico Prešernove smrti

... V torek, 8. t. m., pa je bila tudi republiška proslava osredotočena na Kranj in sicer na pesnikovem grobu. Te slavnosti se niso udeležili le zastopniki slovenskih ustanov ... 

GG Plus / nedelja, 20. december 2020 / 11:20

Neskončno potovanje Alme M. Karlin

»Celjanka Alma M. Karlin (12. 10. 1889–14. 1. 1950), pisateljica in novinarka, svetovna popotnica, ljubiteljska raziskovalka, poliglotka in teozofinja, je v letih 1919–1927 prepotovala svet. Potova...

Objavljeno na isti dan


GG Plus / ponedeljek, 4. maj 2015 / 14:55

Ultratekaška legenda v ZDA

Jeseničanka Petra Pirc, ki od študentskih let živi v Ameriki, je ena najboljših ekstremnih tekačic v Združenih državah Amerike. Imenujejo jo kar "legenda ekstremnih gorskih tekov". Zmaguje na gorskih...

Gospodarstvo / ponedeljek, 4. maj 2015 / 14:41

Težki časi za kranjsko Slogo

Kmetijsko gozdarska zadruga Sloga Kranj preživlja težke čase. Ob veliki zadolženosti, ki bo še najmanj pet let bremenila poslovanje, je zadruga lansko poslovno leto sklenila z nekaj več kot 1,2 milijo...

Gospodarstvo / ponedeljek, 4. maj 2015 / 14:37

Alprem z novimi vsebinami

Območje nekdanjega industrijskega podjetja Alprem v središču Kamnika se razvija v vse bolj živahen del mesta. Namesto propadajočih zidov so ob podpori lastnika stvari v svoje roke vzeli društva in mla...

Kultura / ponedeljek, 4. maj 2015 / 14:26

Naprej z nasmehom

Gledališče slepih in slabovidnih Nasmeh je v Kulturnem domu na Breznici navdušilo občinstvo z avtorsko gledališko predstavo Kako naprej?.

Šenčur / ponedeljek, 4. maj 2015 / 14:24

Televizijo so hodili gledat v zadrugo

Etnolog dr. Jože Hudales, urednik knjige Šenčur in Šenčurjani okrog leta 1960, je v Šenčurju predstavil delo, ki je nastalo po gradivu ameriškega antropologa Joela M. Halperna iz leta 1961/62.