Največ okužb z zajčjo mrzlico je trenutno zaradi kmečkih opravil in posledičnega prašenja ter vdihavanja prahu. / Foto: Gorazd Kavčič

Na Gorenjskem pojav zajčje mrzlice

Nacionalni inštitut za javno zdravje opozarja na naraščajoče število primerov tularemije oziroma zajčje mrzlice, ki se je v zadnjem času pojavilo na Gorenjskem, za zdaj na območju Sorškega polja.

Tularemija je redka bolezen, ki jo povzroča bakterija Francisella tularensis. Glavni simptomi vključujejo vročino, splošno slabo počutje, glavobol, kašelj, povečane bezgavke, lahko pa tudi razjede na koži ali pljučne spremembe. Ker se število primerov tularemije na Gorenjskem povečuje, je ključno, da prebivalci upoštevajo zaščitne ukrepe.

Kranj – V Sloveniji je tularemija oziroma zajčja mrzlica redka bolezen, pri kateri je Nacionalni inštitut za javno zdravje (NIJZ) v preteklih desetletjih letno potrdil do 54 primerov. Številke so letos, zlasti na Gorenjskem, bolj skrb vzbujajoče. V preteklem desetletju so na inštitutu zabeležili največ tri primere letno, letos pa je do 16. julija število primerov na Gorenjskem naraslo na devet. »Tularemija je nalezljiva bolezen, ki jo povzroča bakterija. Glavni znaki bolezni so vročina, splošno slabo počutje, glavobol, kašelj in povečane bezgavke. Lahko je prisotna tudi razjeda na koži, na mestu, kjer je bakterija vstopila v telo, ali pa spremembe na pljučih,« poudarjajo na NIJZ in dodajajo, da so poglavitni rezervoar bolezni poljski glodavci, katerih izločki okužijo okolico. Opozarjajo, da se bolezen na človeka največkrat prenese z vbodom okuženega členonožca (klopi, komarji, muhe), z dotikom ali ugrizom okužene živali, lahko pa tudi z vdihavanjem okuženega prahu ali uživanjem okužene vode in premalo toplotno obdelanih živil. Bakterija vstopi v telo skozi kožo in nevidne poškodbe, očesno veznico, prebavila ali pljuča.

»V trenutni situaciji na Gorenjskem je največ okužb posledica vdihavanja okuženega prahu ob kmečkih opravilih. Primeri se

za zdaj pojavljajo na območ­ju Sorškega polja. Ker so za preprečevanje te bolezni najpomembnejši splošni ukrepi med bivanjem in delom v naravi in na kmetiji, prebivalce prosimo, da se držijo priporočil,« poudarjajo na NIJZ.

Bolezen se običajno pojavi od tri do šest dni po okužbi, na inštitutu pa poudarjajo pomen preventivnih ukrepov za preprečevanje nadaljnjih okužb. Pri strojnih kmečkih opravilih je ključnega pomena, da so vrata in okna traktorja med delom ves čas zaprta, saj to preprečuje vdihavanje okuženega prahu. Pri kmečkih opravilih v zaprtih prostorih, zlasti če so opazne sledi glodavcev, ter pri čiščenju drvarnic in drugih kmečkih opravilih, kjer prihaja do intenzivnejšega prašenja, je priporočljivo nositi kirurško masko. Med zadrževanjem v naravi NIJZ priporoča uporabo repelentov, ki ščitijo pred klopi in komarji, ki so glavni prenašalci bolezni.

Dodatni ukrepi za zmanjšanje verjetnosti okužbe s tularemijo vključujejo uporabo pitne vode iz nadzorovanih virov ali vodovodov. Voda se namreč lahko onesnaži s trupli ali izločki živali, izbruhi zajčje mrzlice pa se pogosto pojavijo na nenadzorovanih vodovodih s pomanjkljivo ali neurejeno pripravo vode. Ne smemo pozabiti niti na zamreženje oken in drugih odprtin, saj tako lahko preprečimo dostop glodavcev in mrčesa do bivališč.

Inštitut poudarja tudi pomen rednega izvajanja postopkov dezinsekcije in deratizacije, predvsem če opazimo iztrebke glodavcev. Meso in živila živalskega izvora je treba pred zaužitjem pravilno in zadostno toplotno obdelati, posebno pozornost pa je treba nameniti tudi preprečevanju navzkrižnega onesnaženja živil, zlasti onesnaženja že očiščenih in gotovih živil. NIJZ opozarja tudi na ustrezno rokovanje z divjimi živalmi: teh se ne dotikamo, zlasti če se nenavadno obnašajo in so že na videz bolne. »Incidenčna stopnja za Gorenjsko letos znaša že 4,3 na sto tisoč prebivalcev, kar močno presega običajno stanje,« še poudarjajo na NIJZ in prebivalce pozivajo, naj se ob znakih okužbe takoj posvetujejo z zdravnikom.

Zgodilo se je


Gorenjski glas: glasilo osvobodilne fronte za Gorenjsko četrtek, 17. februar 1949

Kranj je svečano proslavil stoletnico Prešernove smrti

... V torek, 8. t. m., pa je bila tudi republiška proslava osredotočena na Kranj in sicer na pesnikovem grobu. Te slavnosti se niso udeležili le zastopniki slovenskih ustanov ... 

Gospodarstvo / četrtek, 4. december 2008 / 07:00

Arhitektura domov znanih Slovencev

Časopisno založniška družba Kmečki glas je s sofinanciranjem ministrstva za kulturo in s podporo Gorenjske banke izdala knjigo z naslovom Arhitektura domov znanih Slovencev.

Objavljeno na isti dan


Šport / petek, 19. julij 2024 / 17:12

Pogačar ulovil ubežnike, slavil in v seštevku povedel za pet minut

Nica – Slovenski kolesarski as Tadej Pogačar (UAE Team Emirates) je zmagovalec 19. etape dirke po Franciji. Na trasi od Embruna do Isole 2000 (144,6 km) je še povišal prednost v skupnem seštevku. T...

Gorenja vas-Poljane / petek, 19. julij 2024 / 16:16

Ob jubileju kljekljaric pregledna razstava

V Klekljarskem društvu Deteljica Gorenja vas so dvajsetletnico delovanja zaznamovali z razstavo Naših 20 let, na kateri so predstavili svoje dosedanje delo.

Šport / petek, 19. julij 2024 / 16:15

Župan Kozjek osvojil zlato medaljo

Šenčur – V Rimu je od 8. do 14. julija potekalo svetovno prvenstvo v namiznem tenisu za veterane in rekreativce. Udeležba na tekmovanju je bila rekordna, saj je nastopilo skoraj 6100 igralcev iz 11...

Zanimivosti / petek, 19. julij 2024 / 15:02

O tropskih nočeh

Oto Pestner prepeva o toplih julijskih nočeh. O tropskih julijskih nočeh pesmi za zdaj še ni, so pa zato dovolj zgovorni podatki o njih v letošnjih juniju in juliju. Tropska noč pomeni, da se tempe...

Zanimivosti / petek, 19. julij 2024 / 14:59

Matej Nastran s srebrno medaljo

Slovenska ekipa, del katere je bil tudi dijak Gimnazije Škofja Loka Matej Nastran, je uspešno nastopila na 35. Mednarodni biološki olimpijadi v Kazahstanu.