Občine odgovorile na analizo

Besedilo: Nika Toporiš
Kategorija: Gorenjska / torek, 16. julij 2024 / 06:58

Občine Kranj, Radovljica in Jesenice so minuli teden na ministrstvo za zdravje poslale svoje pripombe na presojo umestitve gorenjske regijske bolnišnice, po kateri se kot najboljša izrisuje radovljiška lokacija.

Jesenice, Kranj, Radovljica – Presoja umestitve gorenjske regijske bolnišnice v prostor je pokazala, da se lokaciji v Kranju in Radovljici razlikujeta le v podrobnostih, pri čemer je boljšo oceno prejela radovljiška lokacija. Lokacija na Jesenicah po drugi strani ne ustreza prostorskim pogojem in so jo iz analize izločili. Na Jesenicah so se zato v četrtek, razočarani nad »analizo brez Jesenic«, na izredni seji sestali občinski svetniki in se med drugim odločili, da bodo ministrstvo za zdravje zaradi diskriminatorne obravnave prijavili Komisiji za preprečevanje korupcije ter Varuhu človekovih pravic.

Jeseniški župan Peter Bohinec je opozoril, da Občine Jesenice ministrstvo za zdravje kot naročnik analize ni obvestilo, da se analiza sploh izvaja, niti je niso prosili za kakršne koli podatke. »Iz študije je razvidno, da sta zajeti le lokaciji Radovljice in Kranja, kar se mi zdi zelo diskriminatorno in neprimerno, da nas takole obidejo in ne vključujejo v eno od pomembnejših analiz za obstoj regijske bolnišnice,« je poudaril Bohinec in dodal, da so na občini pripravili obsežno gradivo, ki za gradnjo nove regijske bolnišnice ponuja dve lokaciji, na Blejski Dobravi in na Plavškem travniku, ter širitev na trenutni lokaciji.

Dolgoletna zdravnica jeseniške bolnišnice Marija Mulej je dejala, da se porajajo pomisleki, ali Gorenjska res potrebuje novo bolnišnico, saj imajo Splošna bolnišnica Jesenice, Klinika Golnik, Psihiatrična bolnišnica Begunje in Bolnišnica za ginekologijo in porodništvo Kranj skupno 665 postelj, načini zdravljenja pa se spreminjajo – večina storitev se skuša opraviti v enem dnevu.

»Kje bomo dobili kader za bolnišnico s šeststo posteljami? Tretjina oddelkov v jeseniški bolnišnici je zaprta zaradi pomanjkanja kadra zdravstvene nege,« je poudarila.

Bolnišnica mora (o)stati na Jesenicah

Svetniki so se strinjali, da bi bolnišnica morala (o)stati na Jesenicah, so pa bili kritični tudi do župana. Nekdanja podžupanja Sabina Mulalić mu je tako očitala, da so na občini zaspali in niso pripravili projektov tako kot v Kranju in Radovljici, s čimer pa se Bohinec ni strinjal. Poleg tega je prepričana, da se na Jesenicah preveč zavzemajo za obnovo in dograditev obstoječe bolnišnice, čeprav je očitno, da si ministrstvo želi novogradnjo, ne vlagati v staro.

Na koncu so svetniki sprejeli več sklepov, s katerimi zahtevajo dopolnitev analize z vrednotenjem jeseniške lokacije Plavški travnik, upošteva pa naj se tudi možnost dogradnje obstoječe bolnišnice. Poleg tega od ministrstva za zdravje želijo merila, na podlagi katerih se lokacije vrednotijo, sklenili pa so tudi, da bodo ministrstvo kot naročnika analize prijavili Komisiji za preprečevanje korupcije ter Varuhu človekovih pravic zaradi diskriminatorne obravnave.

V Kranju devet strani pripomb

Tudi v Kranju se še vedno ne morejo pomiriti zaradi predstavljenih rezultatov analize lokacij za novo regijsko bolnišnico. Svoje pripombe so zbrali kar na devetih straneh. »Predstavljena analiza je slaba in škodljiva, je v škodo Kranja in preferira Radovljico. Moti nas, ker sploh niso znana merila za vrednotenje, sploh pa dejstvo, da izdelovalec analize ni upošteval dokumentov, ki smo mu jih posredovali iz Kranja. Analiza tako neumno preferira lokacijo v Radovljici, da so nam pravzaprav naredili uslugo, saj se lahko na tej osnovi branimo s pravimi argumenti, ki so tudi dokumentirani. In to smo do roka tudi storili,« je dejal kranjski župan Matjaž Rakovec.

Mestna občina Kranj v odgovoru med drugim problematizira, da je ministrstvo za zdravje v preteklosti izrazilo, da potrebuje 60.000 kvadratnih metrov zazidljivih zemljišč za bolnišnico, kar je Kranj tudi ponudil, v izvedeni presoji pa je bilo nenadoma zahtevanih najmanj 70.000 kvadratnih metrov zazidljivih zemljišč, čeprav tega ni nihče nikoli zahteval. »To je problematično, ker ima lokacija Kranj s pravo namembnostjo že sedaj okrog 105.000 kvadratnih metrov zemljišč za zdravstvo in 27.000 kvadratnih metrov za parkirišča,« so zapisali. V analizi je posledično navedeno, da je v Kranju zaradi premajhne lokacije namesto zunanjih parkirišč treba zgraditi podzemno garažo za deset milijonov evrov, »čeprav bi dodatno površino 9.600 kvadratnih metrov kranjska lokacija takoj lahko ponudila na sosednjem zazidljivem državnem zemljišču, če bi kdor koli vprašal glede tega«.

V Kranju tudi sicer zelo problematizirajo finančno oceno, saj da jim analiza pripisuje stroške, ki niso potrebni ali so povsem hipotetični. »Ob upoštevanju enakih meril za obe lokaciji je strošek investicije glede na lokacijo Kranj po izračunu Mestne občine Kranj za 13 milijonov evrov nižji od navedene in za 1,7 milijona evrov nižji od lokacije Radovljica.« Med drugim jim je nesprejemljivo, da ocena stroška nakupa in opremljanja zemljišča za Radovljico znaša 155,58 evra na kvadratni meter, v Kranju pa kar 484,93 evra. »Glede na izjave pripravljavca presoje so ocenjeni na podlagi mnenja nepremičninske agencije, ki ga je pripravljavec dobil po telefonu. Gre za nesprejemljivo metodologijo, če se temu sploh lahko reče metodologija. Sploh glede na to, da so na voljo javno dostopni uradni podatki o ceni zemljišč na portalu Geodetske uprave RS. Presoja ni upoštevala dejstva, da je 60 odstotkov zemljišč za lokacijo v Kranju že sedaj v javni lasti in nakup le-teh sploh ni potreben. Ob tem dodajamo, da ima Mestna občina Kranj za parcele, ki so še v zasebni lasti, že podpisana pisma o nameri prodaje za potrebe gorenjske regijske bolnišnice,« odgovarjajo v Kranju.

Na seznamu kranjskih pripomb so še točkovanje izvedljivosti projekta, saj kranjski lokaciji pripisujejo potrebo tudi po sprejetju državnega prostorskega načrta zaradi prestavitve daljnovoda, čeprav je to – poudarjajo – mogoče izvesti tudi z občinskim podrobnim prostorskim načrtom. Moti jih ocena hrupa, ki da bi morala biti za Radovljico slabša kot za Kranj, prav tako je po njihovem vprašljiva presoja glede morebitnih arheoloških pregledov in glede števila starejših nad 65 let, ki gravitirajo na Kranj in Radovljico, ki naj bi pri slednjem merilu imela prednost. »Kar je povsem napačna ocena, saj je dejstvo, da na širšem območju Kranja živi daleč največ prebivalcev, da je tu daleč največja gostota poseljenosti in tako tudi precej večje število starejših od 65 let. Pri Radovljici je presoja očitno upoštevala veliko večje vplivno območje kot pri Kranju. Absurden je podatek, da je del mestne občine Kranj celo pripisan bližnjemu območju Radovljice,« so med drugim opozorili.

V Radovljici pripravili dodatna pojasnila

V Radovljici so razumljivo z rezultati analize zadovoljni in poudarjajo, da je njihova lokacija z družbenega in razvojnega vidika ustrezna izbira, poleg tega je s finančnega in trajnostnega vidika najbolj vzdržna. Kljub temu so v Ljubljano poslali nekaj dodatnih pojasnil. Tako ugotavljajo, da lokacija v Radovljici omogoča policentrični razvoj regije. Med drugim opozarjajo, da je prometna dostopnost lokacije v Radovljici izrazito ugodnejša od kranjske lokacije, ta pa je bolj problematična tudi z vidika hrupa, ker se bo ta po mnenju radovljiške občine v prihodnosti povečal zaradi načrtovane severne obvoznice in železniške postaje v neposredni bližini, povečeval pa se bo tudi hrup zaradi letalskega prometa.

V analizi je bil strošek prometne ureditve do lokacije v Radovljici ovrednoten na približno milijon evrov, s prometnim priključkom do lokacije v Kranju pa država ne bi imela stroškov. »Občina Radovljica je pripravljena obračunan komunalni prispevek nameniti za izgradnjo cestnega priključka do območja bodoče bolnišnice. Glede na to menimo, da bi moral biti strošek za izgradnjo prometne ureditve na obeh lokacijah ovrednoten z nič evri,« pravijo v Radovljici. Obenem opozarjajo, da gradnja bolnišnice v Kranju brez brez tveganih arheoloških raziskav ni možna, medtem ko na lokaciji v Radovljici zaradi razmeroma majhne površine, ki v začetni fazi ni namenjena za gradnjo, arheološke raziskave gradnje v ničemer ne ovirajo. Poudarjajo tudi, da je gradnja v Kranju brez prestavitve daljnovoda neizvedljiva, kar po njihovi oceni predstavlja večjo oviro kot arheologija.

Med drugim v Radovljici še poudarjajo, da njihova lokacija omogoča prostorski razvoj vsaj za sto let tudi zaradi (rezervacije) izključne rabe zemljišč za zdravstveno namembnost na skupnem območju skoraj dvajset hektarjev. Pri lokaciji v Kranju pa poudarjajo tudi neposredno bližino vojašnice, kar v primeru vojnih razmer predstavlja potencialno tveganje za umestitev strateške državne (posebej zdravstvene) infrastrukture ob vojašnicah.