Na sonce po pameti
Vsi poznamo občutek, ko te, sploh v hladnejših dneh, pobožajo in pogrejejo nežni sončni žarki. Prav blagodejni so, še zlasti takrat, ko sonca že lep čas ni bilo na spregled. Takrat neredki izkoristijo priložnost za skok v naravo, nekam na sonček, kot radi rečemo. Ta spodbudi naše dobro počutje, nas napolni s pozitivno energijo, in kot vemo, omogoča nastajanje vitamina D v koži.
V toplejših mesecih smo na prostem precej več kot sicer. Kot je znano, je izpostavljanje soncu koristno le, kadar je zmerno. Stališče Svetovne zdravstvene organizacije je, da za vzdrževanje ustrezne ravni vitamina D v telesu poleti zadostuje že od pet do petnajst minut izpostavljanja soncu na sicer že izpostavljenih delih telesa (obraz, dlani, roke) od dva- do trikrat tedensko. Roko na srce: večina nas to preseže že ob vsakodnevnih sprehodih po mestu, delu na vrtu ali ob srkanju kave na terasi, poleti, sploh v času dopustov, pa smo običajno na soncu še precej več.
Takrat imejmo pred očmi opozorila NIJZ in drugih strokovnjakov, da prekomerna izpostavljenost UV sevanju povzroča prezgodnje staranje kože in je glavni dejavnik tveganja za pojav vseh vrst kožnega raka ter da akutne in kronične škodljive učinke povzroča tudi na očeh in imunskem sistemu. Številke so zgovorne: po podatkih Mednarodne agencije za raziskovanje raka se Slovenija uvršča med države, kjer je delež kožnega melanoma, povezanega z UV sevanjem, okoli 90-odstoten. Po pojavnosti kožnega melanoma je Slovenija osma med državami EU: pri nas za njim zboli okoli tri tisoč ljudi na leto, za invazivno obliko pa skoraj 700.
Čeprav opozorila o škodljivosti sonca poslušamo pred vsakim poletjem, pa se ta očitno marsikoga ne dotaknejo. Te dni sem zasledila podatke strokovnjakinje z Dermatovenerološke klinike UKC Ljubljana o pomanjkljivi ozaveščenosti številnih Slovencev o dejavnikih tveganja za nastanek kožnega raka: leta 2011 je denimo UV sevanje kot tvegano prepoznalo 88,3 odstotka v anketi vprašanih Slovencev, leta 2019 pa le 65,3 odstotka. Tudi anketa, ki jo je NIJZ v šolskem letu 2022/2023 opravil med dijaki, je pokazala, da so slabo seznanjeni z možnimi škodljivimi učinki UV sevanja in se jih pred soncem zaščiti le majhen delež. Zato ne bo odveč, če tudi v teh vrsticah spomnimo, da se je soncu treba izogibati od 10. do 16. ure ter se zaščititi z oblačili, pokrivali, sončnimi očali in zaščitno kremo.
Sonce je vir življenja in energije in v zmernih količinah tudi zdravja, a če ga je preveč, je lahko vir bolezni. V poletnih dneh se zato ne pražimo na soncu in poskrbimo, da nas zgolj poboža.