Z enotnimi protokoli do boljše obravnave

Besedilo: Maša Likosar
Kategorija: Nasveti / ponedeljek, 8. julij 2024 / 06:29

Računalniška tomografija je slikovna diagnostična metoda, ki omogoča natančen vpogled v notranjost človeškega telesa. Kljub prednostim pa ostaja eden ključnih izzivov tovrstne diagnostike pacientova izpostavljenost ionizirajočemu sevanju. Na Kliničnem inštitutu za radiologijo so se mu posvetili v okviru evropskega projekta i-Violin, katerega cilj je optimizacija protokolov računalniške tomografije za onkološke bolnike.

Računalniška tomografija (CT) je nepogrešljivo orodje v sodobni medicini, ki zagotavlja hitro in natančno diagnosticiranje številnih pacientovih obolenj, vključno z rakom, poškodbami notranjih organov, krvavitvami in drugimi urgentnimi stanji. Po številu se CT-preiskave uvrščajo takoj za rentgenske in ultrazvočne, ki so najpogostejša oblika radioloških preiskav. V zadnjih desetletjih uporaba računalniške tomografije neprestano narašča, na letni ravni tudi do deset odstotkov, predvsem zaradi visoke diagnostične vrednosti in tehnoloških izboljšav.

Ionizirajoče sevanje

Kljub številnim prednostim pa CT-preiskave prinašajo tudi tveganja. Ena največjih skrbi je izpostavljenost ionizirajočemu sevanju, ki lahko negativno vpliva na človeško telo. Kot je pojasnil izr. prof. dr. Dimitrij Kuhelj, predstojnik Kliničnega inštituta za radiologijo na Univerzitetnem kliničnem centru Ljubljana, je količina sevanja, ki jo prejme pacient med CT-preiskavo, odvisna od vrste in obsega preiskave. Čas izpostavljenosti je običajno zelo kratek in se meri v sekundah. »CT-preiskave izvajamo le, ko so nujno potrebne in ko ocenimo, da bo korist za pacienta veliko večja od potencialnega tveganja. Vedno uporabimo najnižjo možno dozo, ki še zagotavlja diagnostično uporabne rezultate. Kljub temu pa škodljivih učinkov sevanja nikoli ne moremo povsem izničiti,« je navedel Kuhelj in dodal, da CT-preiskave uporabljajo za vse paciente, a zahtevajo posebno pozornost pri otrocih in nosečnicah.

Med resnejšimi tveganji je povečana možnost za razvoj raka. Ionizirajoče sevanje namreč lahko poškoduje DNK v celicah, kar lahko privede do mutacij in pojava tumorjev. Tovrstno tveganje je po Kuhljevih besedah sorazmerno s količino prejete doze sevanja in je večje pri večkratnih izpostavljenostih. Poleg tega lahko sevanje povzroči akutne težave, kot so opekline in rdečine kože ali izpadanje las. »Pri vseh potencialnih negativnih učinkih govorimo le o verjetnosti. V Sloveniji doslej ni bil uradno potrjen niti en primer raka, ki bi ga bolnik razvil zaradi izpostavljenosti medicinskemu sevanju, niti nismo zaznali izpadanj las ali rdečic,« je poudaril sogovornik.

Naravno sevanje

Naravnemu sevanju, ki izvira iz različnih virov, kot so kozmično sevanje, radioaktivne snovi v tleh, hrani in vodi, smo v vsakdanjem življenju nenehno izpostavljeni. Povprečna letna izpostavljenost naravnemu sevanju je približno tri milisieverte. »Rentgenogram prsnih organov je primerljiv s tremi dnevi naravnega sevanja, medtem ko je CT prsnih organov primerljiv z več meseci ali pa kar leti naravnega sevanja. Obstajajo pa tudi nizkodozni CT-protokoli za specifične primere, kjer je doza skoraj enaka rentgenogramu,« je dodal Kuhelj.

Optimizacija protokolov

Zmanjšanje doze sevanja pri CT-preiskavah je ključnega pomena za zaščito pacientov pred potencialnimi škodljivimi posledicami. Najučinkovitejši način je optimizacija protokolov, kar pomeni prilagoditev in izboljšanje postopkov preiskave, da bi dosegli diagnostično kakovostne slike z najnižjo možno dozo sevanja. V okviru dvoletnega evropskega projekta i-Violin, pri katerem sodeluje devet držav Evropske unije, so člani mednarodne skupine strokovnjakov s področja radiologije in medicinske fizike skušali poenotiti CT-protokole med bolnišnicami in doseči harmonizacijo obravnav na CT-diagnostiki. Protokol, ki ga je potrdila mednarodna skupina, je bil oblikovan v Sloveniji, kar po Kuhljevem mnenju dokazuje visoko stopnjo kakovosti izvedbe CT-preiskav pri nas ter daje priznanje slovenski radiologiji.

Prednosti za paciente

Kot pravi Kuhelj, bo imelo tovrstno usklajevanje protokolov številne prednosti za paciente. »Najpomembnejša med njimi je, da bodo pacienti ne glede na to, v kateri bolnišnici bodo opravili CT-preiskavo, prejeli enako kakovostno obravnavo s primerljivo obremenitvijo z ionizirajočim sevanjem. Prav tako se bo zmanjšala potreba po podvajanju preiskav. Cilj poenotenja je torej znižanje doze sevanja pri preiskavah, hkrati pa ohranitev enake kakovosti CT-slik, s katerimi so radiologi zadovoljni, saj le tako lahko zagotovijo natančne in zanesljive izvide,« je prepričan Kuhelj.

Optimizirane protokole bodo namestili na CT-aparate v vseh slovenskih bolnišnicah, vključno z obema gorenjskima – Kliniko Golnik in Splošno bolnišnico Jesenice. »Klinični inštitut za radiologijo UKCL bo tudi po koncu evropskega projekta, ki se zaključi konec avgusta letos, nadaljeval optimizacijo protokolov in priporočila razširil še na druge CT-preiskave,« je še poudaril predstojnik.