Mladi slikarji, ljubitelji in poklicni umetniki

Besedilo: Igor Kavčič
Kategorija: Kultura / sreda, 3. julij 2024 / 17:42

Skupaj je razstavno-raziskovalni projekt, ki povezuje razstavo Mala Groharjeva kolonija skozi čas, 9. državno tematsko razstavo ljubiteljske likovne dejavnosti JSKD, imenovano Polnost praznine, in razstavo treh profesionalnih umetnikov z naslovom Krog se je sklenil. Sodelujeta Loški muzej in JSKD.

Škofja Loka – Ali obstaja način, kako povezati otroško likovno nadarjenost, ljubiteljsko likovno ustvarjalnost in poklicno umetniško delovanje? Da je iz zapisanih ustvarjalnih praks mogoče sestaviti zanimiv razstavno-raziskovalni projekt, lahko vse do prvih dni v oktobru spoznavamo v Galeriji na gradu in v Okroglem stolpu. V projektu so moči združili sodelavci Loškega muzeja in Javnega sklada za kulturne dejavnosti. Galerijska pot nas tokrat popelje od Male Groharjeve slikarske kolonije do 9. državne tematske razstave ljubiteljske likovne dejavnosti JSKD in treh razstavljavcev, ki so vsak v svojem obdobju sodelovali na omenjeni koloniji, danes pa je likovna umetnost njihov poklic.

Mladi slikarji

Pogled na množico likovnih del na papirju pod stropom v Okroglem stolpu nas očara. Je pogled v zgodovino in hkrati dokazuje veličino ter pomen Male Groharjeve kolonije, največje slikarske kolonije v slovenskem prostoru, namenjene mladim, v okviru katere že več kot petdeset let enkrat letno za en dan osnovnošolci višjih razredov ustvarjajo po motivih srednjeveškega mestnega jedra. Od ustanovitve leta 1968 je na njej sodelovalo več kot 13 tisoč mladih likovnikov iz Slovenije, pa tudi iz Srbije, Italije in Avstrije. S kolonijo je sodelovalo okrog pet tisoč mentorjev oz. likovnih pedagogov, največ leta 1981, ko je na škofjeloških trgih in ulicah ustvarjalo kar 395 učencev.

Ob izboru likovnih del so Saša Nabergoj, Boštjan Soklič in Lara Nagy iz Loškega muzeja ob nasvetih Janeza Jocifa z OI JSKD Škofja Loka pripravili še razstavo Mala Groharjeva kolonija skozi čas s fotografskim in dokumentarnim gradivom, katalogi, časopisnimi objavami in nekaj posebej za to priložnost posnetimi videointervjuji. Na odprtju razstave so svoje spomine na kolonijo obudili trije udeleženci, ki so si kasneje izbrali umetniške poklice, slikarka Agata Pavlovec, slikar Žiga Kariž ter kipar Zoran Kuzmanović iz Srbije.

Polnost praznine

Drugi del projekta Skupaj v prvem delu Galerije na gradu je namenjen 9. državni tematski razstavi ljubiteljske likovne dejavnosti JSKD. Kot je povedala producentka za likovno dejavnost na javnem skladu Monika Ivančič Fajfar, razstavo pripravljajo bienalno, tokrat je bila tema Polnost praznine. »Na tokratni razpis se je prijavilo kar 470 likovnikov, na desetih regijskih razstavah so prvo sito opravili območni selektorji, 254 del pa je nato pregledal akademski slikar Robert Lozar in za to razstavo izbral 48 del.«

»Tu je na ogled 'creme de la creme', najboljše z letošnjega izbora, ki bi bil mogoče kdaj drugič lahko tudi drugačen,« je v duhovitem tonu dejal selektor, ki je izbral tista dela, za katera je presodil, da so glede na temo najbolj ustvarjalna, posebna. »Prednost sem dal ustvarjalcem, ki niso 'padli' zgolj na prvi vtis naslova, ampak je pri njihovih delih opazen poglobljen razmislek in ponotranjeno razumevanje problema.«

Nekoč talenti, danes umetniki

V drugem delu Galerije na gradu se pod naslovom Krog se je sklenil predstavljajo trije izmed mnogih kasnejših umetnikov, ki so v mladosti sodelovali na Mali Groharjevi koloniji, kar je pomembno prispevalo k njihovi odločitvi za profesionalno umetniško pot. Vsi trije sodijo v generacijo, ki se je na koloniji formirala v osemdesetih letih. Vsak predstavlja dva umetniška cikla iz različnih obdobij več desetletij trajajočega ustvarjanja.

Slikar Žiga Kariž tako predstavlja del ene od svojih zgodnejših serij Belo mesto, tu pa je še umetniška postavitev, tako imenovana knjiga umetnika Izgubljeni raj. Agata Pavlovec predstavlja dela iz dveh ciklov, starejšega z naslovom Kanaliziranje in cikla iz zadnjih let Nič ne bom rekla, tiho pa tudi ne bom, v katerem obravnava nasilje med štirimi stenami. Srbski kipar Zoran Kuzmanović je v svojih umetniških snovanjih večinoma osredotočen na portret, saj kot pravi, z obraza najlažje beremo posameznikova čustva in mentalna stanja. Tokrat predstavlja različna dela v dveh dimenzijah iz ciklov Avtoportreti in Glave. Projekt Skupaj bo trajal celo poletje, do 6. oktobra.