Želim biti glasen in jasen glas Slovenije

Osemindvajsetletna Zala Tomašič iz Škofje Loke se je v Evropski parlament uvrstila kot najmlajša Slovenka do zdaj. Kandidatka SDS, ki je na listi stranke nastopila na zadnjem mestu, je s skoraj 27 tisoč preferenčnimi glasovi zasedla drugo mesto v stranki. Pred odhodom v Bruselj smo se z Zalo Tomašič pogovorili tudi mi.

Mladi ste, kako se spoprijemate z dejstvom, da ste postali najmlajša slovenska evropska poslanka? Vas to na neki način bremeni ali vam le daje dodatni veter v krila?

Zelo sem hvaležna za izvolitev. Ko sem se odločila za kandidaturo, sem pošteno premislila, a sem se kljub svoji starosti počutila kompetentno, da grem v to. V Bruslju sem delala že prej in poznam evropske institucije, a zdaj sem v čisto neki novi vlogi, ki se je moram še na novo naučiti. Sem pa zelo vesela, da sem s svojo izvolitvijo pokazala, da mladi spadamo v politiko. Želim navdušiti še več mladih, bodisi da sami kandidirajo ali da postanejo aktivnejši udeleženci v politiki. Absolutno je to dodatni veter v moja krila.

Ste si kot deklica predstavljali, da boste pri tako mladih letih pristali na samem političnem vrhu? Ali ste si bolj želeli postati recimo učiteljica, zdravnica …

Ko sem bila stara kakih pet, šest let, sem si želela biti predsednica države. Potem sem imela obdobje, ko sem želela biti morska biologinja. Takrat sem bila tako majhna, da nisem čisto dobro razumela geografije, ker sem kot morska biologinja želela raziskovati delfine na obalah Londona. Ko odpreš zemljevid, hitro ugotoviš, da to ni možno. (smeh) Skozi leta se je pokazalo, da me bolj zanimajo družboslovne ali pa politične in ekonomske teme kot pa naravoslovje.

Kaj ste sicer radi počeli kot otrok, deklica, mladostnica?

Kot otrok sem v Kranju trenirala plavanje, vsako jutro in vsako popoldne sem bila v bazenu. Tako da sem ob želji postati predsednica države in morska biologinja hotela biti še olimpijska zmagovalka v plavanju. Treniranje sem potem v devetem razredu osnovne šole opustila, v gimnaziji nisem trenirala, sem pa potem spet na fakulteti plavala štiri leta. Plavanje je šport, ki ti vzame ogromno časa, po tri, štiri ure na dan. Da ti pa ogromno discipline in vztrajnosti. Vedno povem, da si želim, da bi se tudi vedno več predvsem mladih začelo zavedati, da tudi če ti kdaj kaj ne uspe, da je to del uspeha. Neuspeh je del uspeha. Se mi zdi, da mi je tudi plavanje to dalo; velikokrat ne plavaš tako dobro, pa veš, da moraš še več in vztrajneje trenirati, da prideš do želenega rezultata. Se mi zdi, da je moja mentaliteta mešanica plavalnega otroštva in tudi nekega optimizma na splošno.

Obiskovali ste Škofijsko klasično gimnazijo.

Mislim, da Škofijska klasična gimnazija zna poskrbeti, da se vsak počuti vključenega, da je razred neka skupnost. Vsakič pred božičem smo imeli tekmovanje v jaslicah. Vsak razred je moral izdelati svoje jaslice, na to smo se pripravljali že mesece pred tem. To nas je zelo povezalo.

Študirali ste na univerzah v tujini.

Zelo zgodaj je vzklila ideja, da bi šla študirat v tujino. Prva ideja je bila že v osnovni šoli. Pri šolskem sistemu v Sloveniji me je motilo, čeprav sem bila odličnjakinja, da se moram na pamet učiti stvari. Na fakulteti v Ameriki, kjer sem študirala, je bilo več poudarka na tem, da se naučiš nekih sposobnosti, recimo kritičnega razmišljanja, javnih nastopov, argumentiranja. Vsak predmet je bil bolj osredotočen na razumevanje kot pa na učenje na pamet. Dodiplomski študij sem zaključila v Ameriki, podiplomskega pa v Angliji.

Katera so glavna področja na slovenski in evropski ravni, kjer si želite izboljšav, in kakšnih?

Mene zelo zanimajo zunanje zadeve, potem mi je zanimiv odbor za raziskave za tehnologijo in energetiko. Zdi se mi, da bo poleg varnosti pomembna tudi kibernetska varnost, na katero bi se osredotočila. Menim, da je levi pol ugrabil idejo o človekovih pravicah. Tu vidim, da se lahko borimo za stvari, ki jih zagovarjamo v slovenski demokratski mladini: da obstajata samo dva spola, da zaščitimo otroke pred ideologijo LGBT. Na splošno želim biti glasen in jasen glas, ki predstavlja interese Slovenije.

Boste skušali delovati tudi v smeri, da se čim več evropskega denarja usmeri tudi v projekte v škofjeloški občini, iz katere prihajate?

Govorila sem s podžupanom Škofje Loke Robertom Strahom, in sicer o problematiki, ki je posebej specifična za naše mesto – to je srednjeveško mesto. Potrudila se bom, da bo čim več evropskih sredstev prišlo prav za ohranjanje te kulturne dediščine. Skušala bom čim več narediti za svoje mesto.

Koliko vam pomeni, da boste ob sebi imeli prekaljene strankarske kolege?

Imamo dva člana delegacije, ki sta že dolgoletna evropska poslanca, dobro poznata in obvladata stvari, prišla sva še dva nova. Moram reči, da sta mi Milan (Zver, op. a.) in Romana (Tomc, op. a.) že nekaj dni po volitvah dala veliko nasvetov o tem, kako v Bruslju potekajo stvari, kakšni so naslednji koraki. Takoj je lažje, ko imaš nekoga, ki te vpelje. Vesela sem, da imam ob sebi izkušene politične mentorje, in nadejam se, da bomo zelo dobro sodelovali. V Bruselj grem že v tem tednu. Zdaj bom spoznala poslance iz drugih držav in dobila malo uvida v to, kako bo moje življenje videti naslednjih pet let.

Katere so najpomembnejše vrednote za vas?

Družina, domovina, demokracija, ljubezen, iskrenost.

Katere stvari radi počnete v prostem času?

Rada plešem, moderne plese, v času kampanje ni bilo časa za ples. Zelo rada tečem. Zdaj sem naredila izpit za pištolo, to me sprošča, želim si imeti več časa za to. V največji meri pa si želim več časa preživeti s svojim fantom Tomom. Moram reči, da je neverjeten; tudi zadnji teden kampanje si je vzel dopust, da je z mano hodil po terenu. Želim si, da bi imela več časa za naju.