Devetdeset let revije Proteus, 1. del

Besedilo: Jurij Kurillo
Kategorija: GG Plus / ponedeljek, 17. junij 2024 / 07:15

Revija Proteus, mesečnik za poljudno naravoslovje, je leta 2023 zaznamovala devetdeset let od ustanovitve. Ob tem častitljivem jubileju je predsednica republike Nataša Pirc Musar izdala ukaz o podelitvi odlikovanja reda zasluge Republike Slovenije tej najstarejši slovenski poljudnoznanstveni reviji, ki izhaja domala nepretrgano že od leta 1933, ob štiriletnem medvojnem kulturnem molku.

Zamisel o ustanovitvi take revije se je pojavila že po prvi svetovni vojni, vendar se je ta uresničila šele leta 1933, ko so se v Ljubljani zbrali naravoslovni strokovnjaki: zdravnik dr. Alija Košir, biolog dr. Ljudevit Kuščar, antropolog dr. Božo Škerlj in fizik dr. Lavo Čermelj. Ko so pritegnili še uglednega profesorja biologije dr. Pavla Grošlja, se je rodila revija Proteus z znanstvenim imenom našega svojevrstnega prebivalca podzemnih voda, človeške ribice – Proteus anguinus. Vseskozi se je njegovo izhajanje ujemalo s šolskim letom – od septembra do junija.

Opis njegovega poslanstva je najlepše viden iz utemeljitve odlikovanja: »Revija Proteus na poljudnoznanstveni način predstavlja dosežke slovenske znanosti in izpostavlja novosti iz tujine ... Vsi članki zato stremijo k strokovnosti, napisani pa so v izbrani, a razumljivi slovenščini, v kateri avtorji, med katerimi so najuglednejši slovenski strokovnjaki in znanstveniki, skrbijo za uveljavljanje in ohranjanje slovenskih strokovnih izrazov. Ker so vsi dosedanji uredniki in avtorji člankov v ospredje postavili radovedne bralce, ni presenetljivo, da so najštevilnejši in najzvestejši bralci učenci, dijaki in študenti. Mnogim Proteus pomeni več od revije: predstavlja jim dodatno znanje in spodbudo, da tudi sami stopijo na pot znanosti. Tako bralci postanejo avtorji, revija pa živi in ohranja svoje prvotno poslanstvo. Revija Proteus pa ima še eno, izjemno pomembno poslanstvo. Kot publikacija, osredinjena na naravo in človeka v njej, na poljuden in razumljiv način opozarja na pomen ohranjanja in krepitve biotske raznovrstnosti ter na posledice podnebne in okoljske krize, s katero se sooča svet. S tem potrjuje dejavno vlogo znanosti v času, ko je človeštvo na usodnih prelomnicah ...«

Kakšen je bil razvoj Proteusa v njegovih devetih desetletjih, bomo najlepše videli, če primerjamo vsebino njegove prve številke prvega letnika in prve številke 86. letnika. V prvi številki, ki jo je izdalo Prirodoslovno društvo v Ljubljani, je bil na vodilnem mestu članek urednika Pavla Grošlja: Kako so odkrili človeško ribico?, v katerem najdemo opis odkrivanja te naše podzemne dvoživke, za katero je celo slavni naravoslovni sistematik Karl Linée domneval, da je ličinka, ne pa odrasla žival, kakor mu jo je predočil naš idrijski zdravnik in naravoslovec Giovanni Antonio Scopoli. V botaničnem članku s številnimi črno-belimi ilustracijami piše Ivan Pintar o kaktejah. Sem sodi tudi prispevek Viktorja Petkovška ob osemdesetlenici nestorja slovenskih botanikov Alfonza Paulina. Lavo Čermelj se je poglobil v sodobno alkimijo, pri čemer misli na pretvarjanje prvin ob obstreljevanju atomov z elektroni. Sledijo knjižne novosti, v katerih nameravajo »registrirati vse domače prirodoznanske publikacije, ki bodo izšle kot samostojna dela in v kolikor ne bodo namenjena izključno strokovnjakom specialistom«. (Za danes ob poplavi tovrstne literature, če sploh ne upoštevamo interneta, kaj nemogoča naloga!). V Drobnih vesteh je bilo objavljeno tudi v naslednji letnikih revije na stotine krajših poročil z različnih področij naravoslovja. Ta zelo zanimiva rubrika je v prihodnosti po malem omagala, še posebno ko je uredniško pero odložil Lavo Čermelj.

(Se nadaljuje)