Zaplet po ustanovitvi preiskovalne komisije

Besedilo: Simon Šubic
Kategorija: Slovenija / petek, 14. junij 2024 / 07:07

V sredo se je konstituirala preiskovalna komisija o ugotavljanju politične odgovornosti nosilcev javnih funkcij zaradi domnevnih zlorab pri poslovanju družb Gen-I in Star Solar ter financiranju Gibanja Svoboda. Kot je znano, je družbo Gen-I dolga leta vodil predsednik vlade in stranke Gibanje Svoboda Robert Golob. Takoj po konstituiranju komisije je prišlo do zapleta, ker so člani iz vrst SDS vložili zahtevo za uvedbo pripravljalnih preiskovalnih dejanj in določitev 70 prič, med katerimi so tudi predsednik komisije Tomaž Lah ter člani Andreja Kert, Lena Grgurevič, Andreja Rajbenšu in Jernej Žnidaršič iz poslanske skupine Gibanja Svoboda. Kot je kasneje povedal Žan Mahnič (SDS), so člani SDS delo komisije v nadaljevanju obstruirali, ker po zakonu o parlamentarni preiskavi v njej ne sme sodelovati poslanec, če je preiskovanec ali priča, v poslovniku parlamentarne preiskave pa piše, da mora komisija sprejeti dokazno gradivo ali seznam prič, če to zahteva najmanj tretjina njenih članov. S trenutkom vložitve zahteve torej člani iz Svobode ne bi smeli sedeti v dvorani in sodelovati pri delu, kaj šele voditi komisije, česar pa predsednik komisije Lah ni upošteval in je napovedal, da bodo o zahtevi SDS razpravljali na naslednji seji. Vsi sklepi, sprejeti po ustanovitvi, so neveljavni, komisija pa bi morala dobiti novo vodstvo in člane, je poudaril Mahnič. V SDS zdaj razmišljajo o kazenski ovadbi zoper Laha. Slednji je pojasnil, da omenjene zahteve ni mogel ne potrditi ne zavrniti, ker ni bila vložena dan pred sejo, ampak na sami seji takoj po ustanovitvi komisije, zahteva pa tudi nima obrazložitve, zakaj so posamezne priče predlagane. Predlagatelje bo zato pozval k ustreznim dopolnitvam, z zahtevo pa naj bi se seznanili na naslednji seji. Lah sicer manever SDS vidi kot poskus zlorabe oz. omejevanja dela komisije in kot političen šov.

Dodatna sredstva za operacije otrok

Na ljubljanski pediatrični kliniki imajo na podlagi prejšnji teden sprejete uredbe zagotovljena dodatna sredstva za operacije otrok s prirojenimi srčnimi napakami. Kot je ta teden pojasnil poslovni direktor klinike Teodor Žepič, so imeli doslej zagotovljena sredstva za 25 takih operacij na leto, zaradi potreb otrok pa so jih izvedli več (približno 90 na leto) in s tem ustvarjali izgubo. Z novo uredbo o programih storitev obveznega zdravstvenega zavarovanja pa je vlada upoštevala njihovo prošnjo in zagotovila dodatna sredstva za program kirurškega zdravljenja otrok s prirojeno srčno napako. Po novem bodo imeli skupaj plačanih 70 takšnih posegov.

Letno poročilo ustavnega sodišča

Predsednik ustavnega sodišča Matej Accetto je v sredo predstavil letno poročilo za leto 2023. Kot je ocenil, so bili relativno uspešni, saj so rešili več zadev, kot so jih prejeli. Znova pa je opozoril tudi na neuresničevanje odločb ustavnega sodišča rekoč, da je vsaka neuresničena odločba črna pika pri spoštovanju načela pravne države. »Če najvišje sodišče v državi ugotovi, da je treba neko zakonsko ureditev spremeniti, in za to zakonodajalcu postavi rok, je nepredstavljivo, da bi nosilec oblasti rekel, če mi bo uspelo, bom, če ne pa ob prvi priliki,« je poudaril. Ob koncu leta 2023 je bilo sicer neuresničenih odločb 25, pri osmih od njih pa ustavno sodišče ni samo določilo načina izvršitve. Na ustavnem sodišču si tudi prizadevajo, da bi še letos rešili vse nerešene zadeve, starejše od dveh let. Teh je bilo konec lanskega leta 150.

Letno poročilo predstavil tudi Lobnik

Letno poročilo za leto 2023 je ministrici za pravosodje Andreji Katič predstavil tudi zagovornik načela enakosti Miha Lobnik, ki je lani nudil svetovanje več kot 600 osebam, ki so menile, da so diskriminirane. Diskriminacijo je ugotovil v devetih primerih na področjih dela in zaposlovanja, dostopa do dobrin, storitev in stanovanj, zdravstvenega varstva ter izobraževanja. Na ministrstva je naslovil tudi več deset priporočil za izboljšanje predlogov zakonov in predpisov, so danes sporočili iz urada zagovornika.

Zmanjševali količino odpadne hrane

V okviru projekta Hrana ni za tjavendan so iz vrtcev in osnovnih šol ter srednješolci količino odpadne hrane letos v povprečju zmanjšali za 32 odstotkov, nekateri pa tudi za več kot 90 odstotkov, so sporočili po koncu skupnega projekta programa Ekošola in podjetja Lidl Slovenija. V projektu je letos sodelovalo rekordnih 16.464 otrok iz 293 vzgojno-izobraževalnih ustanov. Pri zmanjševanju količin odpadne hrane so bili letos najuspešnejši v vrtcu pri OŠ Puconci, OŠ Drska, OŠ Franceta Bevka Tolmin in Srednji zdravstveni šoli Ljubljana.