Večino podrtega drevja že pospravili
Veter je julija lani na blejskem gozdnogospodarskem območju poškodoval okoli 135 tisoč kubičnih metrov gozdnega drevja, potlej v dveh vetrolomih še okoli 22 tisoč »kubikov«. Lastniki so doslej posekali in pospravili okoli 132 tisoč kubičnih metrov drevja.
Okoli štiri tisoč kubičnih metrov v vetrolomu podrtega in poškodovanega drevja v 37 hektarjih varovalnega gozda v Triglavskem narodnem parku bodo po dogovoru lastnika gozda, zavoda za gozdove in zavoda TNP prepustili naravnemu razkrajanju.
Bled – Močan veter je julija lani v gozdovih na blejskem gozdnogospodarskem območju podrl in poškodoval okrog 135 tisoč kubičnih metrov gozdnega drevja, od tega okoli 48 tisoč »kubikov« v dolini Radovne in Krme, približno 45 tisoč kubičnih metrov na Jelovici in v Bohinju, 21 tisoč v dolini Kot in na Mežakli, 12 tisoč v revirju Podnart in na vznožju Jelovice, preostalo pa razpršeno po ostalem območju. Potlej sta bila na blejskem območju še dva vetroloma: ob koncu decembra je veter na Pokljuki poškodoval okoli 10 tisoč kubičnih metrov drevja, aprila letos pa na Jelovici okrog 12 tisoč »kubikov«.
Del »podrtije« bodo prepustili naravi
Kot je povedal Jernej Avsenek, v. d. vodje blejske območne enote Zavoda za gozdove Slovenije, so lastniki gozdov doslej od skupne količine v lanskih in letošnjih vetrolomih poškodovanega drevja posekali in pospravili okoli 132 tisoč kubičnih metrov drevja. Sanacija na območju Radovne je večinoma končana, cesto po dolini, ki so jo takoj po vetrolomu zaradi varnosti in lažjega spravila poškodovanega drevja zaprli, pa so odprli za promet že lani jeseni. Na območju Radovne niso sanirali 35 hektarjev varovalnih gozdov v drugem in tretjem varstvenem območju Triglavskega narodnega parka, kjer bodo okoli štiri tisoč »kubikov« od vetra podrtega in poškodovanega drevja prepustili naravnemu razkrajanju in s tem zagotovili ugodne pogoje za ogrožene živalske vrste. »Tako so se dogovorili zavod za gozdove, zavod Triglavski narodni park in lastnik gozda, ki je za to prejel tudi nadomestilo,« je pojasnil Jernej Avsenek in dodal, da gre v tem primeru za tako imenovano ekocelico oziroma za obliko pogodbenega varstva gozdov v okviru projekta Vrh Julijcev.
Cesta v dolini Krme še zaprta za promet
Podobno kot v Radovni je tudi v dolini Kot sanacija v glavnem končana, cesto pa so odprli za promet ob koncu maja. V dolini Krme dela še potekajo, lastniki so zaradi nevarnosti čezmerne razmnožitve lubadarja dali prednost smreki, zdaj sekajo in spravljajo iz gozda še bukev. Dela bodo predvidoma končana do začetka avgusta, do takrat bo zaprta tudi cesta. Na tem območju spravljajo les iz višje ležečih predelov s pomočjo žičnice, les zaradi pomanjkanja skladišč v bližini žičnice sproti odvažajo. Ker se vse to dogaja ob cesti ali na njej, je cesta zaradi zagotavljanja varnosti in nemotenega dela zaprta za promet. V zavodu za gozdove ob tem pozivajo obiskovalce gora in vse druge, da spoštujejo prometni režim.
Zadovoljni s potekom sanacije
»Gozdarji smo s potekom sanacije gozdov na območju Radovne, Kota in Krme zadovoljni, pozna se, da na tem območju prevladujejo večji lastniki, ki se zavedajo, da jim morebitno odlašanje sanacije in ustvarjanje pogojev za razmnožitev lubadarja lahko povzroči veliko ekonomsko škodo,« je dejal Avsenek in dodal, da je tudi sanacija gozdov v Bohinju in na Jelovici v glavnem končana, saj so izvajalci zaradi ugodnih vremenskih oziroma snežnih razmer lahko delali tudi pozimi. Nekoliko počasneje poteka sanacija v revirju Podnart, kar je posledica razdrobljene zasebne posesti.
V zavodu za gozdove se bojijo novih vetrolomov, saj vsak vetrolom ustvarja pogoje za nove ujme in za nova žarišča lubadarja.