Priznanje Palestine ob obstrukciji opozicije

Besedilo: Simon Šubic
Kategorija: Slovenija / petek, 7. junij 2024 / 08:49

S Palestino že vzpostavili diplomatske odnose

Državni zbor je v torek na izredni seji podprl sklep vlade o priznanju Palestine kot neodvisne in suverene države. Za priznanje je ob obstrukciji opozicijskih poslancev glasovalo 52 od 53 navzočih poslancev, nihče ni bil proti. Slovenija je s tem postala 147. članica Združenih narodov, ki je priznala Palestino. Torkovo dogajanje v državnem zboru je sicer zaznamoval zaplet s predlogom za posvetovalni referendum o priznanju Palestine. SDS ga je vložila že v ponedeljek, a ga je nato tik pred začetkom torkove seje umaknila. Med sejo je SDS poskrbela za nov preobrat, saj je vložila nov predlog za posvetovalni referendum, njeni poslanci pa so sejo zapustili. Sledila sta prekinitev seje in sklic seje parlamentarnega odbora za zunanjo politiko o predlogu za posvetovalni referendum, kasneje pa so izvedli izredno sejo, na kateri je vseh 52 navzočih poslancev zavrnilo predlog SDS. Nazadnje sta sledila nadaljevanje prekinjene seje in glasovanje o priznanju Palestine, ki je bilo potrjeno. V opozicijskih SDS in NSi so predsednici državnega zbora Urški Klakočar Zupančič zaradi izvedbe glasovanja očitali kršitev poslovnika državnega zbora, saj bi lahko poslanci po njihovem tolmačenju poslovnika o priznanju Palestine glasovali šele po 30 dneh. Urška Klakorčar Zupančič je dejala, da še nobena država na svetu ni razpisala referenduma o priznanju druge države, ki je politični akt, in da ne bo dopustila zlorabe poslovnika, kar je po njenem mnenju poteza SDS. Po mnenju pravnika Rajka Pirnata, ki ga je podal za STA, je koalicija evidentno kršila poslovnik državnega zbora, kot nesprejemljivo pa je označil tudi potezo opozicijske SDS z vlaganjem pobud za posvetovalni referendum. Premier Golob je sicer v prvem odzivu poudaril, da s priznanjem Slovenija pošilja upanje palestinskemu narodu na Zahodnem bregu in v Gazi. Slovenija in Palestina sta v sredo že vzpostavili diplomatske odnose.

Ustavno sodišče znova o sodniških plačah

Ustavno sodišče je v sredo izdalo dopolnilno odločbo, s katero je določilo način izvršitve odločbe o neustavnih plačah sodnikov rednih sodišč. Kot je ugotovilo sodišče, so sodniške plače prenizke, s čimer prihaja do neustavnosti. Za njeno odpravo je zakonodajalcu določilo rok 3. januar letos, ki pa ga vlada in državni zbor nista spoštovala. Ustavno sodišče je zato zdaj na pobudo sodnega sveta določilo, da se pri izračunu plač sodnikov za plačilo sodniške službe od 3. januarja 2024 do začetka uporabe zakonske ureditve, sprejete zaradi izvršitve ustavne odločbe, upoštevajo plačni razredi sodniških funkcij, kot so bili v veljavi na dan 1. junija 2012, usklajeni s stopnjo rasti cen življenjskih potrebščin v obdobju od 1. junija 2012 do 31. decembra 2023. Pri izplačilu te plače se sodnikom izplačajo tudi razlike med plačami, ki so jih oziroma jih bodo sodniki dobili od 3. januarja do konca julija letos, in tistimi, ki bi jih dobili upoštevaje nov način določitve plač. Sredstva za izplačila sodniških plač zagotovita vlada oziroma državni zbor, je še določilo ustavno sodišče. Z zamikom do septembra je ustavno sodišče izvrševalcem te dopolnilne odločbe zagotovilo zadosten čas, da se na izplačilo plač v skladu z načinom izvršitve ustrezno pripravijo. Po mnenju ustavnega sodišča imata vlada in državni zbor s tem tudi dovolj časa, da v celoti izpolnita svoje obveznosti iz prvotne odločbe ustavnega sodišča, s katero je to ugotovilo neustavnost sodniških plač.

Varuh Svetina predal letno poročilo

Varuh človekovih pravic Peter Svetina je v sredo predal letno poročilo in poročilo državnega preventivnega mehanizma za leto 2023 predsednici republike Nataši Pirc Musar in ga posredoval državnemu zboru, predsedniku vlade Robertu Golobu pa ju bo predal v petek. Varuh je lani obravnaval 6225 zadev, ugotovil je 262 kršitev človekovih pravic in temeljnih svoboščin ter drugih nepravilnosti, odločevalcem pa je podal 85 novih priporočil. Kršitve oziroma nepravilnosti so še vedno najpogosteje zaznane na delovnem področju ministrstva za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti (v 55 primerih), v 23 primerih so kršitve povzročile upravne enote, v 18 primerih ministrstvo za zdravje, v 15 primerih občine ... Svetina je zaskrbljen, ker se ključne sistemske reforme na področjih zdravstva, šolstva, dolgotrajne oskrbe, deinstitucionalizacije in drugih področjih sociale dogajajo prepočasi. »Pogrešam iskren dialog med različnimi deležniki, ki ni sam sebi namen, ampak ima za cilj iskanje najboljših možnih rešitev, v središču katerih je človek. Solidarnost in občutek za sočloveka sta vse bolj na preizkušnji,« je navedel.