Trije posvetovalni referendumi, štiri vprašanja
Sočasno z volitvami v Evropski parlament bo v nedeljo potekalo tudi splošno glasovanje na treh posvetovalnih referendumih – o evtanaziji, uvedbi preferenčnega glasu na državnozborskih volitvah in rabi konoplje.
Volivci bomo na posvetovalnih referendumih povprašani o treh temah: o pravici do pomoči pri prostovoljnem končanju življenja, uvedbi preferenčnega glasu in rabi konoplje. Predlog za razpis referenduma o pravici do pomoči pri prostovoljnem končanju življenja so vložile vse tri koalicijske stranke, Gibanje Svoboda, SD in Levica, predloga za druga dva referenduma pa le poslanci Svobode.
Volivec, ki se je udeležil predčasnega glasovanja in se je odločil, da za referendume ni glasoval oziroma je glasoval za enega ali dva referenduma, je s tem izčrpal pravico glasovanja na posvetovalnih referendumih. Volilni odbor mu tako naknadno, v nedeljo, ne sme več omogočiti glasovanja na (preostalih) referendumih.
Kranj – Državni zbor je na seji 25. aprila s sprejetjem treh odlokov odločil, da bodo v nedeljo, 9. junija, sočasno z volitvami v Evropski parlament potekali tudi trije posvetovalni referendumi, za kar so se zavzemali predvsem poslanci Gibanja Svoboda, pri glasovanju pa so jih podprli tudi poslanci Levice, medtem ko so se poslanci SD glasovanja o datumu izvedbe referendumov vzdržali. V prvih dveh strankah računajo tudi na to, da bo hkratna izvedba referendumov in evropskih volitev na volišča privabila več ljudi, v SD pa so se bali, da bodo referendumske teme v volilni kampanji zasenčile evropske teme, zato so se zavzemali, da bi referendume izvedli šele novembra.
O referendumih tudi ustavno sodišče
Tudi v opozicijskih strankah SDS in NSi so sočasni izvedbi referendumov in volitev nasprotovali. V NSi so tako največji koalicijski stranki med drugim očitali »zlorabo in ugrabitev« evropskih volitev in predvolilne kampanje. Obe stranki sta konec aprila na ustavno sodišče vložili zahtevi za ustavno presojo odlokov o posvetovalnih referendumih glede pomoči pri prostovoljnem končanju življenja in rabe konoplje s predlogom za začasno zadržanje do končne odločitve. Obenem so predlagali prednostno obravnavo in začasno zadržanje odlokov do končne odločitve. Referendum o zakonski ureditvi pravice do pomoči pri prostovoljnem končanju življenja je po njihovem mnenju v nasprotju s 17. členom ustave, ki pravi, da je človekovo življenje nedotakljivo. Pri referendumu o rabi konoplje pa so opozorili na procesne nepravilnosti, saj sta v državnozborskem postopku iz enega nastali dve vsebinsko drugačni vprašanji, ki bi morali biti predmet dveh referendumov. Ustavno sodišče je najprej zavrnilo predloga za začasno zadržanje obeh referendumov, kasneje pa tudi, da nobeden od izpodbijanih odlokov ni v neskladju z ustavo.
Volivci bomo tako v nedeljo povprašani o treh temah: o pravici do pomoči pri prostovoljnem končanju življenja, uvedbi preferenčnega glasu in rabi konoplje. Predlog za razpis referenduma o pravici do pomoči pri prostovoljnem končanju življenja so vložile vse tri koalicijske stranke, Gibanje Svoboda, SD in Levica, predloga za druga dva referenduma pa le poslanci Svobode. Poglejmo, o čem bodo volivci pojutrišnjem izrazili svoje mnenje. Državni zbor sicer pri svojem odločanju ni vezan na rezultate posvetovalnih referendumov.
O pravici do evtanazije
Na posvetovalnem referendumu o pravici do pomoči pri prostovoljnem končanju življenja bodo volivci odgovarjali na vprašanje: »Ali ste za to, da se sprejme zakon, ki bo urejal pravico do pomoči pri prostovoljnem končanju življenja?«. Zagovorniki zakona navajajo, da je pravica vsakogar, da avtonomno odloča o svojem življenju, kot humana družba pa moramo trpečim in umirajočim omogočiti, da dostojanstveno umrejo. Nasprotniki so navajali, da bi bil takšen zakon v nasprotju z ustavo, ki zagotavlja nedotakljivost življenja. Poudarili so tudi nasprotovanje zdravniške stroke in nevarnost, da bo to referendumsko vprašanje povzročilo dodatno razdeljenost slovenske družbe.
O legalizaciji konoplje
Pri referendumu o rabi konoplje bosta vprašanji dve: »Ali naj Republika Slovenija na svojem ozemlju dopusti gojenje in predelovanje konoplje v medicinske namene?« in »Ali naj Republika Slovenija na svojem ozemlju dopusti gojenje in posedovanje konoplje za omejeno osebno rabo?«. V Sloveniji je sicer uporaba konoplje v medicinske namene že dovoljena od leta 2014, ne pa tudi pridelava konoplje v medicinske namene. Zagovorniki legalizacije konoplje poudarjajo raziskave, ki kažejo, da pozitivno deluje na zdravje, tudi pri hudih boleznih, in navajajo, da bi njena legalizacija lahko prinesla tudi gospodarsko rast in nove zaposlitve. Nasprotniki pa med drugim opozarjajo, da je bila odločitev o referendumu sprejeta brez vključevanja stroke in da pobudniki zanemarjajo potencialne negativne vplive uporabe konoplje zlasti na mladostnike.
O preferenčnem glasu
Tretje referendumsko vprašanje se glasi: »Ali ste za to, da se za volitve poslank in poslancev v Državni zbor Republike Slovenije uvede preferenčni glas, ki bo zagotovil odločilen vpliv volivcev na izbiro poslancev?«. Zagovorniki pravijo, da preferenčni oziroma prednostni glas, ki je že uveljavljen na volitvah za Evropski parlament, omogoča volivcem, da odločilno vplivajo na izvolitev kandidata, s čimer se krepi demokracija. Nasprotniki pa opozarjajo, da preferenčni glas ni poštena rešitev ob trenutni oblikovanosti volilnih okrajev, saj so v prednosti kandidati iz velikih okrajev. Uvedba preferenčnega glasu bi bila po njihovem edino smiselna, če bi spremenili obstoječi volilni sistem.