Odprli največji park v Kranju
Novi Bleiweisov park v bližini kranjske porodnišnice je s 7500 kvadratnimi metri največji park v Kranju, v prihodnosti pa ga bodo še povečali.
Bleiweisov park bodo v prihodnje razširili še na sosednje zemljišče z nekdanjim vrtcem, ki ga Mestna občina Kranj že odkupuje. Propadajočo in nevarno vilo bodo ob soglasju ministrstva za kulturo in zavoda za varstvo kulturne dediščine odstranili.
Kranj – Na dolga leta zapuščenem in degradiranem zemljišču med Gosposvetsko ulico in Bleiweisovo cesto v Kranju so v petek slovesno odprli novi Bleiweisov park, ki je s 7500 kvadratnimi metri površine, od tega je več kot pet tisoč kvadratov zelenih površin in igral, največji v mestu in obiskovalcem ponuja številne možnosti za aktiven oddih od mestnega vrveža. Poleg nove ozelenitve in zasaditve dreves so v njem pešpoti, kolesarska povezava, površine za oddih s klopmi, dva pitnika, več otroških igral, vadbeni rekviziti, koški za odpadke in označevalne table. Njegova ureditev je stala dobrega 1,1 milijona evrov, kar je z 853.220 evri sofinancirala Evropska unija iz mehanizma Celostnih teritorialnih naložb.
»Ta park je del naše zavezanosti zelenemu prehodu in trajnostnemu razvoju. Rad bi se zahvalil prav vsem svojim sodelavkam in sodelavcem, ki so poskrbeli za uresničitev vizije največjega in najlepšega parka v mestu,« je na odprtju poudaril kranjski župan Matjaž Rakovec in napovedal, da bodo novi mestni park v prihodnosti še povečali. Župan je namreč minuli četrtek že podpisal nakupno pogodbo za bližnjo propadajočo vilo s pripadajočim zemljiščem, kjer je nekdaj deloval vrtec Tuga Vidmarja. Tam bodo vsaj za nekaj let uredili dodatne parkovne površine. Dela, ki obsegajo tudi rušenje dotrajanega objekta, bodo po županovih besedah predvidoma začeli še letos. Navzoče je nagovorila tudi kranjska ambasadorka za zeleno okolje, klimatologinja in Nobelova nagrajenka dr. Lučka Kajfež Bogataj. Poudarila je, da več kot polovica ljudi na svetu živi v mestih, kjer pa je kakovost zraka in tal precej slabša kot na podeželju.
Mesta se zaradi betona in asfalta pregrevajo, zato so poletja za njihove prebivalce neugodna, če ne celo zdravju škodljiva, s pozidavo pa svoj življenjski prostor izgubljajo tudi številne živali in rastline. »Za te težave so najbolj prikladna in najcenejša rešitev nove zelene površine. Park je filter za delce tako pozimi kot poleti, park umirja vročino, s katero je povezano onesnaževanje z ozonom. Ponuja tudi prostor, kjer je manj hrupa in smo lahko bolj zbrani. Popravi se kakovost tal, tla v zelenih površinah ohranjajo kakovost podtalnice. Park pa daje še veliko več – estetske užitke, notranje bogastvo, ki ga ne moremo meriti, a je neprecenljivo. Omogoča življenje, ptice ... Na dolgi rok je to izjemno velika investicija,« je povedala Lučka Kajfež Bogataj.
»Park ni samo prostor za igro, počitek, razmišljanje. Tukaj bi lahko bile kdaj tudi glasbene prireditve, aktivnosti za mlade, morda tudi kakšen protest za bolj zeleni Kranj. Imejmo radi ta park in ga ustvarimo po svoji meri,« je še dodala.
Novi park so poimenovali po kranjskem rojaku, publicistu, politiku in narodnem buditelju dr. Janezu Bleiweisu, na kar opominja tudi njegov doprsni kip, ki so ga v park ob soglasju zavoda za varstvo kulturne dediščine prestavili s prejšnje lokacije med Bleiweisovo cesto in Cesto Staneta Žagarja. Bleiweisov spomenik po novem stoji ob Bleiweisovi cesti med starim mestnim jedrom, kjer je njegova rojstna hiša, in Trstenikom, od koder so izvirali njegovi predniki. Nova lokacija spomenika ima zaradi neposredne bližine Zdravstvenega doma Kranj in Bolnišnice za ginekologijo in porodništvo Kranj tudi simbolni pomen, saj je bil dr. Bleiweis tudi zdravnik in porodničar.